Archive | julij 2017

V hudi vročini rastlina pojé samo sebe

Prihaja četrti vročinski val letošnjega poletja (Vir)

Temperature bodo okoli 35, lahko pa tudi do 40 °C.

Nič posebnega, bi rekli. Treba bo vklopiti ventilatorje, zračiti zgodaj zjutraj in pozno ponoči (komarje ob tem lahko preganjamo s sivko), namakati noge v lavorju, hoditi naokoli v čim lažjih oblačilih, pa bo šlo. Ali pa celo oditi kam daleč, recimo v hotel Taj mahal, v Delhiju, kjer imajo takle čudovit bazen:

Kaj pa rastline? Navdušena nad novim odkritjem, kaolinom (o njem lahko preberite nekaj več TUKAJ) ne morem dati miru in preberem vse, kar mi o kaolinu pride pod roke. Nekje zasledim, da kitajska bela glina po vrhu vsega ostalega dobrega, kar prinese, zaščiti rastline pred vročinskim šokom.

Potem grem brskati o vročinskem šoku. Kdaj se zgodi, zakaj je tako nevaren, da sadjarji sadovnjake ščitijo celo s proti-vročinskimi mrežami? Zakaj bi nas morala skrbeti sprememba klime, če je to, kar se dogaja, res trajen prihod drugačnih razmer?

Najdem šokantne članke z opozorili o koncu civilizacije, ki bo nastopil, ko rastline zaradi vročine ne bodo več mogle izvajati fotosinteze. Prehude teme za ta vroči čas . . . Poleg tega me kot pragmatika zanima, kako lahko rastlinam pomagam, tudi če ne morem zaustaviti globalnega segrevanja. Sem preverila po predalih, nimam čarobne palčke.

Odgovor je na dlani: kaolin. Najprej pa o tem, zakaj je vročina nevarna za rastline.

Za nekatere rastline je lahko prevroče že, ko se temperatura povzpne nad 30 °C, za druge, ko se dvigne do 35 °C … za vse pa, KO JE TEMPERATURA OKOLI 40 °C. Takrat se namreč pri vseh rastlinah POPOLNOMA ZAUSTAVI FOTOSINTEZA.

Posebne celice v listu, nekakšni varnostniki, se napihnejo (s pomočjo vsrkane vode povečajo svoj volumen) tako močno, da zaprejo reže v listih (stomate), skozi katere rastlina diha. Ta obrambni mehanizem rastlina uporabi tako ob veliki suši, kot ob veliki vročini. Z zaprtimi stomatami rastlina ne more več vsrkavati CO2. Fotosinteza se zaustavi, z njo pa produkcija sladkorjev. Ko pa pade količina CO2 v rastlini pod določeno stopnjo (ppm 50) se zgodi nekaj še slabšega: rastlina začne porabljati lastne, že proizvedene in shranjene sladkorje. Dobesedno začne živeti od lastnih zalog. Da lahko preživi vročinski šok, začne rastlina žreti samo sebe.

Pri rastlini, ki v sezoni preživi nekaj vročinskih šokov, bodo plodovi slabše kakovosti, manj sladkorjev bo v njih, verjetno jih bo tudi manj, manjši bodo, vsa rastlina pa bo bolj kilava, kot bi lahko bila, če bi bili pogoji za njen razvoj boljši.

Letos je pred nami že četrti vročinski val. Klime na vrt ali v sadovnjak ne bomo montirali, velikanskih ventilatorjev si verjetno tudi ne bomo privoščili. Lahko pa rastline, drevesa in grmičevje poškropimo s kaolinom. Zaščitil jih bo pred vročinskim valom (in ptiči, osami in sršeni, škrlupom in množico grizečih žuželk).

Na fotografiji: takole se je pa včasih obiralo jabolka. Fotografija je nastala v New Yorku, med leti 1894 in 1911. (Vir: Wikimedia Commons)

 

Advertisements
This entry was posted on julij 31, 2017, in Brez kategorije. Komentiraj

Invazija nezemljanov v Pomjanu na Primorskem?

Česa vsega ne najdemo na vrtu!

Gospa Nevenka s Pomjana mi je poslala nekaj fotografij čudne zadeve, ki se je pojavila v njenih visokih gredah. Čuden kupček rumenega gobastega tkiva, podoben stepenim jajcem, ki pordeči, kot bi zakrvavel, ko pobezaš vanj. Ne preveč privlačna in kar malo strašljiva zadeva.

Ker sva obe velika firbca, zadeve nisva mogli kar tako pustiti pri miru.

Kaj je to? Je škodljivo? Ji bo požrlo zeleno ali povzročilo, da bo zelenjava zgnila?  

Nič od tega :)

Na spletu sva našli odgovor. Gre za zelo preprosto glivo, ki ima pri nas ime čreslov cvet, v angleščini ji pravijo “scrambled eggs slime” (sluz stepenih jajc) in “dog vomit” (pasje bruhanje), njeno latinsko ime pa je Fuligo septica. Če se pojavi, z njo ne počnemo nič. Ni škodljiva, sama bo odšla, ko se ji bo tako zdelo, zato je vse, kar je treba storiti, pustiti jo na miru. Spore prenaša veter, tako je tudi prišla v Nevenkine visoke grede. In tako bo sčasoma tudi odšla. Rada se naseli na organski zastirki po obilni moči. Le pri občutljivih ljudeh je priporočljive nekaj previdnosti – baje lahko sproži astmo in alergijski rinitis.

Zelo zanimivo je to, da akumulira visoke koncentracije cinka – tako visoke, da jih praviloma nobeno živo bitje ne bi moglo brez škode prenesti. Gliva vsebuje rumeno barvilo fuligorubin. Težke kovine spremeni v kelatno obliko in jih tako nevtralizira, da postanejo za okolje nenevarne. Bi bila zato lahko uporabna za remediacijo s težkimi kovinami zastrupljene zemlje? Na primer v Celju na na območju Cinkarne?

Na slovenski wikipediji sem našla še več zanimivosti:

Čreslov cvet (znanstveno ime Fuligo septica) je vrsta sluzavke izrazito žvepleno rumene barve. Razširjen je po celotnem svetu, uspeva pa predvsem na vlažni organski podlagi, predvsem po dežju. Je neužitna, vendar jo pečeno uživajo ponekod v Mehiki. Zaradi občasnega razraščanja na veliki površini je čreslov cvet v preteklosti povzročil paniko med ljudmi v smislu strahu pred invazijo nezemljanov:

  • V skandinavski folklori čreslov cvet predstavlja izbljuvek živalskih vodnikov čarovnic. Na Finskem so verjeli, da čarovnice z njegovo pomočjo kvarijo mleko sosedov.
  • Leta 1973 se je v predmestju Dallasa (Teksas) razrasla na velikih površinah po vrtovih in celo telefonskih drogovih, kar je povzročilo paniko med ljudmi, saj naj bi šlo za invazijo nezemeljanov. Intervencija gasilcev in policije ljudi ni pomirila, dokler znanstvenik s krajevne univerze ni pojasnil, da gre za veliki razrast neškodljive sluzavke.
  • Do podobne panike med prebivalci je pred leti prišlo v enem od romskih naselij v Sloveniji, ko je bila teorija o neznanem letečem predmetu (NLP) ovržena šele po prihodu policistov in strokovnjakov z Instituta Jožef Stefan.

Pojavlja se od pomladi do pozne jeseni, predvsem po dežju. Uspeva na vlažni organski podlagi, kot so vrtne površine, pokrite s slamo, listjem, šoto ipd. (mulčenje površin), sicer pa tudi v gozdovih na deblih in listju živih rastlin, štorih, odpadlem listju in travnikih.

Posebnost čreslovega cveta so visoke koncentracije cinka (Zn), katerih vrednost je več tisočkrat večja od podlage, na kateri raste. Odpornost na strupene količine cinka naj bi bila edinstvena za to vrsto sluzavke, čeprav vzrok tako velikih koncentracij ni jasen. Odpornost sloni na rumenem pigmentu, imenovanem fuligorubin A, ki deluje kot kelator kovinskih ionov in jih tako pretvori v neaktivno obliko.

 

 

 

Kaolin za zaščito pred ptiči, osami in škodljivci

Kaolin je resnično strašno dobra stvar za vrt, sadovnjak in vinograd,
za vse, ki smo se odločili, da strupov ne bomo več uporabljali.
Ko sem v zadnjih novicah pisala o paradižnikih in njihovih težavah, mi je odpisala Nataša, če lahko kaj rečem še o smrdljivcih. Smrdljivcev, ki spadajo med stenice, je veliko vrst; nekatere od njih se spravijo tudi na paradižnike. Tudi zanje obstaja homeopatski pripravek – Cantharis.

A ker je vedno dobro imeti več žezel v ognju, sem priporočila tudi škropljenje z raztopino kaolina.
Za kaj vse nam KAOLIN pride prav:

– prepreči PTIČEM in OSAM, DA BI POŠKODOVALI PLODOVE. Kaolin prepreči poškodbe grozdja, sadja in jagodičevja. Sladke plodove z veseljem naluknjajo ptiči in ose (malo tu in malo tam, potem pa veselo do naslednjega … jabolko pa na mestu poškodbe začne gniti, in najmanj kar  je, takšno za ozimnico ne bo več dobro). Ptičev in žuželk kaolin ne poškoduje, le raje si poiščejo drug sadež, takšnega, ki ni premazan s tanko prevleko iz bele gline. Ker ne marajo glinenega okusa :)
– odvrača UŠI, SMRDLJIVCE (STENICE), MOLJE (npr. ZAVRTAČE), RESARJE, BOLHAČE … Najboljši učinek dosežemo, če rastline poškropimo, še preden se škodljivec naseli na njih. Slednje velja predvsem za tiste, ki se radi naselijo V RASTLINI (zavrtači, pršice ipd.); uši, stenice, bolhače in podobne pa lahko s kaolinom preganjamo kadarkoli.
OKREPI ELASTIČNOST CELIČNIH STEN rastlinskega tkiva. Rastlina je zato še močnejša, bolj krepka in odporna.
Win-win situacija torej.
Kako deluje kaolin? Preprosto – s škropljenjem na rastlini naredimo tanko plast bele gline, zaradi katere se škodljivcem začne dozdevati, da rastlina ni vredna njihovega truda, in si raje poiščejo nepobeljen plen, ki nima okusa po glini.
Kako ga uporabimo? Z raztopino kaolina v vodi (50 g na 10 l vode) poškropimo rastline (zelenjavo, trto, sadno drevje) 1 x tedensko, postopek ponovimo 3 do 4-krat.
Kaolin ni strupen, niti za žuželke, niti za rastline, prav tako ne za mikroorganizme ali človeka.
Še nekaj zanimivosti o kaolinu: kaolin ali kitajska glina je skoraj povsem bel. Od drugih glin se razlikuje po svoji čisti barvi in fini strukturi. V vodi se hitro stopi in enakomerno razporedi, zato ga je zelo lahko uporabljati. Njegova glavna sestavina je mineral kaolit. Ime kaolin izvira iz kitajske besede, ki pomeni “visok greben”. Ime spominja na njegovo prvotno nahajališče – visok greben nekje na Kitajskem. Kitajci so ga že v 7. in 8. stoletju uporabljali pri izdelavi porcelana. Šele kasneje so ugotovili, da se ga da uporabiti še v veliko drugih koristnih namenov: v papirni industriji, pri izdelavi barvil, v gumarstvu in tudi v ekološkem sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu.
Če bi ga radi preizkusili, ga lahko kupite v Gajinem vrtu (klikni TUKAJ).

Ali Epsomska sol deluje proti plesni pri paradižnikih?

Pravkar me je poklicala gospa Jana iz Eko miške, trgovine v Brezjah pri Grosupljem (Sončni dvori), kjer zdaj tudi prodajajo izdelke iz Gajinega vrta.

Zanimalo jo je, “Ali Epsomska sol deluje proti plesni pri paradižnikih?”

Odgovor je: “Ja, vendar posredno”. Epsomska sol, obogateno biooglje, rastlinski kompost, zdrobljene posušene jajčne lupine, homeopatska pripravka Calcium carbonicum in Kalium muriaticum, gabez ali bananini olupki, sonce, toplota, zračnost, dovolj vode – vsi ti pomagajo, da je paradižnik zdrav in močan. Takšen se lažje upre plesni, ko spore pridejo do njega. Krepitev paradižnika z njimi predstavlja “posredno zdravljenje”, ker paradižnik pozdravimo, še preden zboli.

Za “direktno zdravljenje” pa takrat, ko bolezen napade, uporabimo homeopatske pripravke. Za zgodnjo plesen Natrium sulphuricum, za pozno Carbo vegetabilis.

A tudi, ko je bolezen že tukaj, ne smemo pozabiti okrepiti zemlje in jo nahraniti. Uspeh zdravljenja bo tako večji in bolj zanesljiv. Kajti – osnovni vzrok za to, da rastline zbolijo, je v zemlji – če jim česa manjka (npr. magnezija) ali je v zemlji česa preveč (npr. dušika, kadar zemljo preveč gnojimo), rastline ne bodo mogle uspevati. Dušik namreč zapre pot rastlini do drugih, prav tako ključnih elementov, pa čeprav le-teh rastlina rabi manj. A rabi jih kljub temu in brez njih zboli.

Zdaj pa spet malo ven, na sonce in na vrt.

Zvečer bom dokončala nove članke za Novice iz Gajinega vrta; tokrat bodo posvečene izključno paradižniku, njegovim boleznim in zdravljenju.
Če se še niste, se nanje še vedno lahko naročite na: gajin.vrt@gmail.com.

Na sliki: češki plakat, ki oglašuje Zaječicko grenko vodo, vodo z magnezijevim sulfatom. Tak napitek prečisti črevesje, a je treba z njim ravnati previdno. Tovrstnega “čiščenja” je lahko hitro preveč.

This entry was posted on julij 1, 2017, in Brez kategorije. Komentiraj