Prebudi me, sonce

Sijaj, sijaj, sončece :) No, lahko tudi malo manj . . . narava spet prehiteva; ljudje na srečo še nismo pozabili lanskega leta, ko je konec aprila spet pomigala zima in usekala po cvetočih drevesih in razvejanih paradižnikih, pa vse pomorila . . . Upajmo, da letos ne bo tako.

Male žametnice

Dve zadevi bi rada povedala, ki sem se ju naučila: prvič, narava ima svoj red in svoj ritem, in pri tem ne zaleže nobeno pogajanje ali izsiljevanje. To opazimo tudi skozi to, kako hitro dohitijo bolj zgodaj posejane sadike tiste, ki jih posadimo kasneje … če ne prej, jih bodo dohitele na vrtu, ko bodo enake velike, lahko pa da bodo tiste, posejane kasneje, še močnejše. Zanimivo. Zato se mi zdi bolj smiselno sejati kolikor mogoče pozno, kot pa kolikor mogoče zgodaj.

Mladi tomatilčki, zreli za pikiranje. Tudi tisti za nagrajence :)

In druga stvar: sončece je  odlična budilka za prebujanje semen, ki jih posejemo v lončke in pladnje, in iz njih naredimo domače sadike. Pladnje tako najprej napolnim s kompostom za sadike, potem jih zalijem in postavim na sonce, da jih dodobra pregreje. Šele nato gre vanje seme, pa vse skupaj še malo na sonce. Zvečer pa pod streho. Dokler so noči mrzle, v sobo, ko bodo toplejše, pa pod napušč.

Ogrevanje na ograji balkona. Na listkih so zapisana imena sadik in datum sejanja.
Letos bo paradižnika 12 različnih sort, od tega 3 balkonske vrste.
Če si ne bom skrbno zapisovala, kdaj in kje je kdo, bo zmešnjava kmalu popolna.



Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s