Archive | januar 2017

Balkonski paradižniki

Pregledala sem seme, ki ga že imam, in pravkar naročila novo za letos. Lani sem prvič vzgajala domače sadike iz semen, ki sem jih kupila na permakulturnem posestvu. Čudovito so se obnesle. Brskanje med vrečicami semen in opisi rastlin je zabavno, pa še kaj novega se naučiš . . . Ob tem sem se spomnila na eno svojih predavanj (v knjižnici na Glinškovi ploščadi, sredi blokovskega naselja), ko me je mlado dekle vprašalo, kaj vse bi lahko gojila na svojem malem balkonskem vrtičku. Kaj vse – omejitev je pravzaprav malo – bolj pomembno je, kako veliko bo to “vse”, da bo gojenje uspešno in ne frustracija.

Osnovno pravilo za balkonske vrtičke je, da se zavedamo, da so pogoji za rastline v loncih ekstremni, veliko manj ugodni, kot če imamo rastline posajene na vrtu … in da je zato še toliko bolj pomembno, da smo do njih zelo skrbni.

Ko izbiramo rastline za balkonski vrtiček, se praviloma držimo tega pravila: mini sorte so boljše od običajnih. Če je balkon in terasa tako velika, da si lahko privoščimo velike lonce, bodo tudi rastline lahko velike. Večina balkonov pa za kaj takega ni primerna. Na takšnih balkonih bomo imeli več veselja in uspeha z “balkonskimi” paradižniki. Takšni so tile, tu spodaj, v galeriji. Prijetno brskanje želim :).

 

Advertisements

Zamrznjen svet in sanje o cvetočem tomatilu

Na oni strani okna je svet zamrznjen, pa nič hudega. Zdaj je krasen čas za sanje in načrte. Ker letos bo vse tako odlično, kot je bilo lani, ampak še dosti boljše . . . :)

Lani sem imela precej svojih sadik, prvič tudi tomatile. Bilo jih je toliko, da moje sadike niso šle samo na moj vrt in njivo, še drugam so šle … In ker so bile (tam, drugje) zelo pridne, celo bolj kot profesionalke iz vrtnarij, sem letos od njihovih lanskih lastnikov dobila želje po še.

Uživam, ko delam kataloge (vpliv obsesivno urejevalske Lune v Devici, potem pa zaradi ognjevitega Strelca ne morem spustit kataloga iz zob in se spat odpravim z ledenimi in od tipkanja trdimi prsti šele okoli dveh ponoči . . . :) Zato imate spodaj, v nadaljevanju te objave, en tak mini katalog sadik za letošnje leto.

Še bolj pa uživam, ko iz semen poženejo mala stebelca in listki … uporabljam permakulturno seme (če le gre, ne hibride in nikoli tretirano seme) in Kompost z bioogljem za sadike. Verjetno na rastline vpliva (vsaj malo) tudi moje navdušenje, ko se pokažejo na plano. Baje jim glasba koristi. Bodo deležne. Ne vem pa, če bi jim pela … Bom najprej preizkusila na plevelu (ste videli film z Meryl Streep o Florence Foster Jenkins? No, nekaj takega se zgodi, ko svoje navdušenje pretopim v petje . . . Poslušajte na lastno odgovornost: Meryl Streep kot Florence Foster Jenkins poje arijo Kraljice noči iz Mozartove Čarobne piščali :).

Tole spodaj je preglednica vseh sadik, ki se jih bom letos lotila. S kratkimi opisi in navodili. Če bo še komu prišla prav.

KATALOG SADIK 2017

NOVOSTI

andska-jagodaANDSKA JAGODA

Značilnosti: v ugodnih pogojih zraste do 1,5 m visoko. Spada v rod physalis, s poreklom iz Južne Amerike.

Plodovi imajo premer do 2 cm. Užiten je le plod, drugi deli rastline ne! Sladki plodovi so zaščiteni z lampijončki. Zreli so, ko se obarvajo zlato rumeno. V celinski klimi zorijo od julija do konca vrtnarske sezone.

Škodljivci in bolezni: ne privlači škodljivcev in ne potrebuje posebne zaščite.

Pogoji za rast: gojimo jo lahko na vrtu ali v večjih posodah (s premerom vsaj 30 cm). Bolje in hitreje raste na osončenih in toplejših delih vrta, tam naredi tudi več plodov, ki vsakodnevno dozorevajo. Ustrezajo ji pognojena tla, dobro uspeva tudi peščenih, ker ni zelo izbirčna. V suši jo zalivamo, a ni zelo občutljiva na količino vlage v tleh.

Dobri sosedje: tomatilo, paprika, fižol, paradižnik. Izrazito slabih sosedov nima.

Uporaba: plodovi so zelo sladki in lepi, zato jih pogosto uporabimo za dekoracijo. Dodamo jih v sadne solate, porabimo za sadne sladice, pite in zvitke (uporabimo enak recept enak kot za jabolčne in hruškove sadne sladice), iz njih naredimo marmelade, džeme in želeje. Odlična je tudi surova, odtrgana s stebla, medtem ko delamo na vrtu. V svetovnih kuhinjah jo uporabljajo že od začetka 19. stoletja.

Shranjevanje: plodove lahko zamrznemo ali sušimo (suhe andske jagode spominjajo na rozine). Sveže nabrane se obdržijo 20-30 dni, če jih pokrijemo s papirjem in shranimo na temnem mestu.

daikonDAIKON

Značilnosti: imenujemo ga tudi orientalska ali kitajska redkev. Ima bolj blag okus kot običajna redkev.

Koren: debel je od 5 do 10 cm in dolg 20 do 35 cm, odvisno od sorte, tal in dolžine rastne sezone. Lupina je običajno bela, lahko tudi zelenkasta, rumena ali celo črna.

Pogoji za rast: sadimo 20 do 30 cm narazen; preveč na gosto posajene rastline se dušijo. V ugodnih pogojih zraste do 1 m v višino.

Uporaba: okus je podoben redkvi, a je milejši. Pred pripravo koren olupimo. Jemo lahko surovega, naribanega na debelejše ali tanjše rezance ali tanke lističe. Lahko ga pečemo, dušimo ali kuhamo, kisamo kot repo ali vlagamo kot kisle kumarice. Užitni so tudi listi, ki jih lahko sočimo ali na drobno narežemo v solato. Zaradi svoje oblike je primeren tudi za polnjenje.

Dobri sosedje: korenje, pastinak, repa, redkvica, špinača.

Slabi sosedje: cvetača, brstični ohrovt, zelje.

tomatiloTOMATILO

Značilnosti: imenujemo ga tudi mehiški ali vijoličasti paradižnik. Je daljni sorodnik našega paradižnika in prav tako sodi v rod razhudnikov, a je bližje andski jagodi, kot pa paradižniku.

Plod: plod je podoben andski jagodi ali physalisu. Skrit je v lampijončku. Ko zraste in dozori, napolni lampijonček in ovojnica poči. Zreli plodovi so vijoličasti ali močno zeleni, s premerom od 3 do 8 cm.

Škodljivci in bolezni: tomatilo ima zelo malo naravnih sovražnikov in redko zboli, zato je odlična alternativa našim vedno bolehnim paradižnikom.

Pogoji za rast:  sadimo ga na razdalo 30 do 60 cm. Zraste od 1,5 m do 2 m v višino. Če ga ne omejimo oziroma oblikujemo, se razraste v grm. Potrebuje oporo, podobno kot paradižnik. Iz zalistnikov lahko naredimo nove rastline.

Sosedje: dobro se razume s križnicami in večino drugih rastlin.

Uporaba: tomatilo lahko jemo surov, ga narežemo na sendviče, dodamo v solate, ali pa iz njega vkuhavamo omake (salsa verde). Lahko ga mešamo s paradižniki. Odličen je pečen na žaru ali v pečici. Skupaj s pomarančami ga vkuhamo v marmelado.

ZELENO IN GOMOLJASTO
bela-kolerabicaKOLERABICA BELA

Sadimo na razdaljo 20 – 30 cm. V gosto posajenih skupinah se razvijejo manjše rastline, ker dušijo druga drugo.

Dobri sosedje: blitva, boreč, zelena, rdeča pesa, česen, kapucinka, geranija, grah,  žajbelj, koper, kumare, krompir, čebula, meta, origano, paprika, por, redkvica, repa, rožmarin, solata, šparglji, špinača.

Slabi sosedje: gorjušica, jagoda, komarček, paprika, paradižnik, visoki fižol.

blitva-sirokolistnaBLITVA ŠIROKOLISTNA

Sadimo na razdaljo 20 – 40 cm.

Dobri sosedje: brokoli, črna redkev, cvetača, fižol, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, zelje, križnice, čebula, korenje, paradižnik, redkvica.

Slabi sosedje: buče, kumare, krompir, koruza, dinja, zelišča.

blitva-ozkolistnaBLITVA OZKOLISTNA

Sadimo na razdalje 20 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  100 cm visoko.

Dobri sosedje: brokoli, črna redkev, cvetača, fižol, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, zelje, križnice, čebula, korenje, paradižnik, redkvica.

Slabi sosedje: buče, kumare, krompir, koruza, dinja, zelišča.

brokoliBROKOLI

Sadimo na razdalje 50 – 60 cm. V ugodnih pogojih zraste do  100 cm visoko.

Dobri sosedje: janež, blitva, boreč, bazilika, zelena, česen, kapucinka, geranija, fižol, kamilica, koper, kumare, kreša, krompir, čebula, meta, ognjič, origano, pelargonija, redkvica, rožmarin, špinača, timijan, visoki fižol, drobnjak.

Slabi sosedje: gorjušica, jagode, paprika, jajčevec, por, paradižnik.

ohrovt-kodrolistniOHROVT KODROLISTNI

Sadimo na razdalje 30 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  150 cm visoko. Preblizu posajene rastline se med sabo dušijo, zato se ne morejo povsem razviti.

Dobri sosedje: blitva, zelena, česen, kapucinka, žajbelj, koper, kumare, krompir, česen, meta, repa, rožmarin, solata, špinača.

ohrovt-toskanskiOHROVT TOSKANSKI

Sadimo na razdalje 30 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  150 cm visoko. Preblizu posajene rastline se
med sabo dušijo, zato se ne morejo povsem razviti.

Dobri sosedje: blitva, zelena, česen, kapucinka, žajbelj, koper, kumare, krompir, česen, meta, repa, rožmarin, solata, špinača.

zelena-gomoljnaZELENA GOMOLJNA

Sadimo na razdalje 20 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  50 cm visoko. Preblizu posajene rastline ne morejo razviti debelih gomoljev. Na zunanjem robu rastline s škarjami odstranjujemo liste, da s tem zagotovimo debelejši gomolj (sicer bo gomolj manjši na račun nadzemnega dela rastline).

Dobri sosedje: kozmos, bob, brokoli, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, kamilica, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, kumare, zelje, križnice, čebula, por, paradižnik, špinača, drobnjak.

Slabi sosedje: astre, koper, krompir, koruza, korenje, pastinak, glavnata solata.

zelena-stebelnaZELENA STEBELNA

Sadimo na razdalje 30 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do 80 cm visoko. Prenese tudi večjo bližino, a če bodo rastline posajene preblizu, se bodo dušile in se ne bodo mogle povsem razviti.

Dobri sosedje: kozmos, bob, brokoli, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, kamilica, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, kumare, zelje, križnice, čebula, por, paradižnik, špinača, drobnjak.

Slabi sosedje: astre, koper, krompir, koruza, korenje, pastinak, glavnata solata.

buce-hokaidoBUČA HOKAIDO

Sadimo na razdaljo 100 – 150 cm. V ugodnih pogojih raste na vse strani in zavzame približno 3 m v premeru. Pregosto posajene buče se vzajemno dušijo.

Dobri sosedje: dinja, kapucinka, fižol, ajda, kamilica, koruza, mačja meta, ognjič, origano, paprika, petunija, redkvica.

Slabi sosedje: jablana, krompir, malina, paradižnik, rožmarin.

cuketeCUKETE

Ta bučka ima zelo lepe rumene ali zelene plodove, meso pa je zelo sočno in okusno. Če jo nabiramo kot mlado bučko (plod dolžine do 30 cm), jo lahko pripravljamo na različne načine: v solatah, pohano, ocvrto ali pečeno na žaru, dodajamo jo lahko v sokove in smutije, skupaj z drugo zelenjavo pa jo lahko tudi vlagamo. Ko plod zraste večji od 30 cm, ga je bolje pustiti, da zraste do maksimalne velikosti. Njeno meso potem naribamo in uporabimo v omakah, enolončnicah, v zelenjavnih rižotah, pitah . . .

Sadimo jo na razdaljo 50 – 60 cm, ker se širi na vse strani. Paziti moramo, da ima med vrstami dovolj prostora – razširi se lahko do 2 m v premeru.

Dobri sosedje: buče, rdeča pesa, kapucinka, fižol, čebula, poprova meta, peteršilj, solata, špinača.

Slabi sosedje: paprika, koruza.

Sredi maja bodo voljo še ostale buče – MUŠKATNA, MASLENKA, GOLICA, PATIŠONKA …
 
kumare-za-vlaganjeKUMARE ZA VLAGANJE

Ta vrsta kumar se najpogosteje uporablja za vlaganje.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Sadimo jo na razdaljo 20 – 30 cm.

Je vzpenjavka. Razvije bujno zelenje in ima veliko plodov, zato potrebuje močno oporo (kole in mreže, visoke 1,5 – 2 m; dobro je postaviti še prečne letve, ki povezujejo vrhove kolov).

Dobri sosedje: boreč, brokoli, zelena, rdeča pesa, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, jablana, ohrovt, brstični ohrovt, kamilica, kumina, kitajsko zelje, komarček, koper, kolerabica, koriander, koruza, zelje, križnice, čebula, korenje, ognjič, origano, paprika, petunija, por, repa, redkvica, glavnata solata, sončnica.

Slabi sosedje: žajbelj, krompir, paradižnik.

kumare-solatneKUMARE SOLATNE

Vrsta sočne kumare, ki se najpogosteje uporablja za solate.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Sadimo jo na razdaljo 20 – 30 cm.

Je vzpenjavka. Razvije bujno zelenje in ima veliko plodov, zato potrebuje močno oporo (kole in mreže, visoke 2 m; dobro je postaviti še prečne letve, ki povezujejo vrhove kolov).

Dobri sosedje: boreč, brokoli, zelena, rdeča pesa, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, jablana, ohrovt, brstični ohrovt, kamilica, kumina, kitajsko zelje, komarček, koper, kolerabica, koriander, koruza, zelje, križnice, čebula, korenje, ognjič, origano, paprika, petunija, por, repa, redkvica, glavnata solata, sončnica.

paprika-rogPAPRIKA ROG (sladka)

Vrsta sladke paprike s podolgovatimi (stožčastimi) plodovi zelene ali rdeče barve širine do 8 cm in dolžine do 15 cm.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Na prosto sadimo, ko je zemlja topla. Paprika ima rada “vlažne noge”, zato jo moramo redno zalivati.

Če boste na vrtu imeli več vrst paprike, morate vedeti, da se med sabo zelo rade križajo, zato jih posadite čim dlje narazen. Če bodo hude in sladke paprike rastle preblizu skupaj, bodo imele vse podoben okus.

Dobri sosedi: bazilika, geranija, čebula, majaron, korenje, okra, peteršilj, petunija, paradižnik.

Slabi sosedje: kolerabica, komarček, marelica.

paprika-stara-makedonskaPAPRIKA STARA MAKEDONSKA (sladka)

To je stara sorta makedonske sladke paprike. Rastlina zraste od 50 do 70 cm v višino. Plod je podoben papriki rog, a ima drugačen vrh.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Na prosto sadimo, ko je zemlja topla. Paprika ima rada “vlažne noge”, zato jo moramo redno zalivati.

Če boste na vrtu imeli več vrst paprike, morate vedeti, da se med sabo zelo rade križajo, zato jih posadite čim dlje narazen. Če bodo hude in sladke paprike rastle preblizu skupaj, bodo imele vse podoben okus.

Dobri sosedi: bazilika, geranija, čebula, majaron, korenje, okra, peteršilj, petunija, paradižnik.

Slabi sosedje: kolerabica, komarček, marelica.

paprika-vezena-makedonskaPAPRIKA VEZENA MAKEDONSKA (huda)

To je stara sorta makedonske hude paprike, ki jo v Makedoniji poznajo pod imenom “piperki”.

Rastlina zraste od 50 do 70 cm v višino. V ugodnih razmerah obrodi od 10 do 15 pekočih rdečih paprik s prečnim vzorcem po celotni dolžini ploda (ki je dolg od 15 do 20 cm).

Plod ni raven, pač pa upognjen v rahel lok.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Če boste na vrtu imeli več vrst paprike, morate vedeti, da se med sabo zelo rade križajo, zato jih posadite čim dlje narazen. Če bodo hude in sladke paprike rastle preblizu skupaj, bodo imele vse podoben okus.

Dobri sosedi: bazilika, vijoličasta bazilika, geranija, čebula, majaron, korenje, okra, peteršilj, petunija, paradižnik.

Slabi sosedje: kolerabica, komarček, marelica.

PARADIŽNIKI
paradiznik-volovsko-srcePARADIŽNIK VOLOVSKO SRCE (300 do 600 g)

Vsem dobro poznana stara sorta paradižnika. Obrodi velike, temno rdeče, sočne in okusne plodove, težke od 300 do 600 g.

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-black-krimPARADIŽNIK BLACK KRIM (150 do 300 g)

Stara ruska/ukrajinska sorta daje lepe in zelo okusne dimaste temnordeče plodove standardne velikosti. Je ena od »nizkih« sort, saj običajno zraste do 1 m višine (kljub temu potrebuje oporo, dodamo ji kol). Plodovi so zelo okusni in lepo oblikovani, v povprečju težki od 150 do 300 g.

Gojenje te sorte ni zahtevno, rastline so povečini zdrave in dobro obrodijo. Ne potrebuje posebne nege, razen zalivanja v tla v sušnih obdobjih (tako kot vsi paradižniki je tudi Black Krim občutljiv na pomanjkanje vode).

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-divja-polickaPARADIŽNIK DIVJA POLIČKA (cherry paradižnik)

Sorta cherry paradižnika, ki daje majhne rdeče plodove s premerom od 1 do 1,5 cm. Rastline so zelo odporne, in zrastejo od 1 do 1,5 m višine. Zelo dobro obrodijo. Zelo robustna, neodvisna rastlina, ki dobro prenaša tudi manj ugodne pogoje. V manj ugodnih pogojih je manjša, a obrodi enako količino plodov.

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-borgoPARADIŽNIK BORGO (300 do 600 g)

Stara sorta, ki obrodi velike in težke, mesnate rdeče plodove, ki so težki od 300 do 600 g. Zaradi velikosti in števila plodov je ta sorta paradižnika res čudovita. V ugodnih pogojih zraste do 1,5 m v višino, zato nujno potrebuje kol za privezovanje. Potrebuje veliko sonca in toplote, najlepše uspeva na Primorskem. Zelo primeren prostor zanj bi bil v zavetju, morda ob zidu, ki bi čez dan akumuliral toploto.

Posamezna rastlina lahko rodi tudi do 30 velikih plodov, zato jo med razvojem plodov razbremenimo tako, da plodove, takoj ko se obarvajo, oberemo in dozorimo na soncu. Tako bodo lahko vsi plodovi dozoreli do konca rastne sezone. Plodovi su zelo okusni in podobnega okusa in teksture kot volovsko srce.

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jih na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-bosanski-stariPARADIŽNIK BOSANSKI STARI (100 do 200 g)

To je stara in tradicionalna bosanska sorta. Obrodi rdeče plodove standardne velikosti (100 do 200 g).

Zraste do 1,5 m v višino in potrebuje kol za privezovanje.
Plodovi so okusni, a boljši, če ne trgamo zalistnikov in ne odstranjujemo »odvečne« zelene mase z rastline, ker z listi rastlina ustvarja sladkorje, od katerih je odvisen okus plodov.
Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-san-marzanoPARADIŽNIK SAN MARZANO (slivar, 150 do 300 g)

Je stara italijanska sorta, ki je bila ustvarjena in selektirana leta 1926 godine. Standardna sorta paradižnika tipa “slivar” daje lepe, podolgovate rdeče plodove, dolžine 8-12 cm in povprečne teže 150 do 300 g.

V ugodnih pogojih rastlina zraste do 1,5 m v višino in razvije močno in debelo steblo, ki zlahka prenese veliko plodov, a kljub temu potrebuje oporo za privezovanje (kol). Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo ga na razdaljo od 70 do 100 cm.

Najpogosteje se uporablja za vkuhavanje, ozimnico, sokove, mezge, salse in sataraš. Razen tega je primerna tudi za sušenje, saj je notranjost ploda relativno suha. Plodovi so zelo okusni. Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

 CVETLICE
zametnica

ŽAMETNICA

Žametnica zraste do 60 cm v višino. Sadimo jo na razdaljo od 20 do 40 cm. Odganja škodljivce, zato je dobrodošla na vsakem vrtu.

 

ognjic

OGNJIČ

Ognjič je zdravilna rastlina, ki je nujno potrebna v vsakem vrtu. Izboljšuje tla in je dober sosed skoraj vsem rastlinam, ki rastejo na vrtu, še posebej pa naslednjim: bazilika, brokoli, buče, kumare, krompir, zelje, paprika, paradižnik, šparglji. Mladi cvetovi so užitni, dodajamo jih v solate. Iz sušenih cvetov izdelujemo znano ognjičevo mazilo za kožo (nanašamo jo v zelo tanki plasti). Na vrt jo sadimo na razdalji 40 do 50 cm.

 

kapucinka

 

 

 

 

 

 

 

KAPUCINKA

Kapucinka je zelo pogosta in priljubljena cvetlica.

Mnogi vrtnarji vedo, da je kapucinka hkrati tako začimbna kot aromatična rastina, čigar cvetovi in listi se lahko dodajajo v solato, za okras ali zaradi zdravilnih lastnosti. V primeru prehlada ali bolečega grla prežvečimo list ali dva (listi vsebujejo naravne antibiotike). Kapucinko sadimo na sončna in topla mesta na vrtu, vendar preveč sončne pripeke slabo vplivalo na razvoj sočnih listov in cvetov. Lahko uspeva tudi v polsenci. Potrebuje bogata tla in dovolj vlage, zato ga poleti pogosto zalivamo. Sadimo jo na razdaljo 10 do 20 cm.

 

vrtni-hibiskus

VRTNI HIBISKUS

Grmičasta trajnica je iz rodu slezenovk (Malvaceae), ki lahko zraste do 5 m v višino. Oblikujemo jo lahko kot grm ali kot drevesce (visoko 4 do 5 m). Rad ima sončna mesta, uspeva pa tudi v polsenci. Raste relativno hitro.

 

 

Kolikokrat lahko poveš isto zgodbo

Zgodbe so različne.

Grde zgodbe so npr. zgodbe ob ločitvi. Saj veste, kako je; lepih ločitev je res zelo malo. Včasih potem ločena mama ali oče vsakomur, ki ga srečata, pripovedujeta, kaj se je zgodilo, z vsemi grdimi podrobnostmi. Za prijatelje postane to kmalu napor, za znance in sosede pa cirkus, ob katerem se zabavajo, dokler se tudi njim ne začne dozdevati, da so videli že vse točke, ki postajajo čedalje bolj oguljene … Najslabše je, če je ob teh pogovorih otrok zraven … Slabo pač.

Potem so tu seveda tudi lepe zgodbe. Ali koristne – te lahko povemo neštetokrat, ker bo vedno še nekdo, ki mu bodo prišle prav, ker jih še ni slišal. Zame so takšne zgodbe o vsem, s čimer lahko izboljšamo sebe in svet okoli nas, olajšamo drugim in sebi življenje, polepšamo svet … ali pa vsaj naredimo nekaj manj škode s tem, ko smo tu, na tem planetu. Npr. vse zgodbe o vrtnarjenju, pa Wabi-Sabi, Kaizen, zgodbe o ljudeh, ki so mi za zgled in vzpodbudo v negotovih trenutkih, od katerih se lahko učim, npr Alice Herz-Sommer, prijatelji … ročna dela, ustvarjalnost, glasba, knjige, sonce, narava, vrt, življenje, potovanja …

Razlika med grdimi in lepimi zgodbami je ista, kot razlika med “grdim” in “lepim” prepiranjem: pri grdih zgodbah govorimo o drugih in jih blatimo, pri lepih o sebi, in si upamo razkriti sami sebe – najprej sebi, nato z dovolj zaupanja spustimo vase žarek, da nas lahko spoznajo še drugi. Ko se prepiramo, je edini način do soglasja ta, da vedno govorimo samo o sebi; sicer se prepir spremeni v obtoževanje, to v zamero, ta pa v molk in razkol.

To je razlika.

Torej: če je dobro – povej naprej. Kolikokrat? Tolikokrat, kot te bo pač pičilo.

Če je slabo, hudo, grdo – povej enkrat, ali tudi večkrat, če res boli, nekomu, ki mu zaupaš, ne javno. Potem napiši na listek, ga zažgi in pepel razpihni na vse štiri konce sveta. Zares ali v mislih, kakor pač trenutno lahko ali se ti zdi prav.

Vir: By Robbie Sproule from Montreal, Canada – Flickr.com – image description page, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=346578

Katalog Gajin vrt in priročnik Homeopatija za rastline

Tale zapis bo zelo kratek: na spletu sem objavila prenovljen priročnik Homeopatija za rastline in nov Katalog izdelkov iz Gajinega vrta 2017. Super bi bilo, če bi tudi katalog dala tiskat, da bi ga lahko pošiljala naokoli – moram še raziskat, je povezano s stroški, zato pozornosti potrebno.

Na spletu sta obe zadevi seveda brezplačni. Pogledate ju lahko s klikom na sliko naslovnice.

Zdaj grem pa naprej … malo pospravit po hiši, potem pa pisat Novice iz Gajinega vrta, da bodo izšle naslednji teden.

In zgodbo o Wabi-Sabiju. Samo na kratko … (ne morem se zadržat, moram vam povedat). Včeraj zvečer sem se vračala z Zaplane, s sabo sem peljala dva predmeta. Oba sta bila polomljena, poškodovana; eden je tak že 42, drugi 22 let. Oba torej že nekaj desetletij vlačim s sabo po svetu in se ju ne morem znebiti, mi srce ni dalo. A avtu sem razložila Andreju, zakaj. Kaj je takega na starem keramičnem pujsku in starinskem porcelanastem pladnju, da sta vredna nežnega prenašanja, čeprav sta oba razbita in le za silo polepljena? Bom povedala, a zgodba o tem zahteva čisto svoj list, tukaj bo zanjo premalo prostora.

Obe publikaciji pogledate tako, da kliknete na sliko. Če boste imeli kakšno pripombo, željo, mi prosim povejte.

prirocnik-2017-naslovnica katalog-2017-naslovnica

Kaj se zgodi, če damo biooglje v s pesticidi okuženo vrtno zemljo?

Entuziasti, navdušeni nad bioogljem, smo na vseh celinah, v vseh državah sveta. In se najdemo, brez skrbi :)
(moja stara mama je rada rekla – iste vrste tiči vkup letajo :)
Pred dnevi sem med brskanjem na FB-ju naletela na tole zanimivo fotografijo:

biooglje-proti-pesticidom

Na svojem FB zidu jo je objavil kolega Nadav Ziv iz Jeruzalema. Fotografijo je opremil s kratkim opisom dogajanja:

“Tole so prvi rezultati poskusa z mojim bioogljem. Zemljo sem najprej načrtno zastrupil s pesticidi, nato pa gredo razdelil na dva dela – v enega sem dodal biooglje, v drugega ne. Za sajenje sem izbral rastline, ki so občutljive na vsebnost pesticidov. Te, ki sem jih posadil v gredo, so imele vse pogoje povsem enake – edina razlika je bila biooglje.”

Poskusa Nadav Ziv še ni dokončal, obljubil mi je, da mi bo poslal več podatkov in fotografij. Že sedaj pa je jasno, kako močno biooglje nase veže strupe iz zemlje in s tem pomaga rastlinam, da lepše in bolje uspevajo. Kako močno je onesnažena zemlja v Sloveniji, pa marsikdo raje niti ne ve … Če bi povsod dodali biooglje, nam tega mogoče niti ne bi bilo več treba vedeti :)

Prvo letošnje predavanje bo v ponedeljek, 9. januarja

Pozdravljeni!

Vabim vas na moje prvo letošnje predavanje, ki bo v ponedeljek, 9. januarja 2017, ob 18.00 v Knjižnici v Rogaški Slatini.

Predavanje organizira društvo biodinamikov Ajda Štajerska. Vstop na predavanje je prost, ni samo za člane društva! Še več, takole pravijo – več ko nas bo, bolj bo veselo :)

Vsebina predavanja: kako s pomočjo homeopatije za rastline, biooglja in drugih naravi in človeku prijaznih metod, na trajnosten, ekološki oziroma permakulturni način pridelamo veliko, ne glede na razpoložljivi prostor in ne da bi ob tem za sabo pustili razdejanje, pač pa vrt, ki je kljub temu, da nam je podaril pridelek, čedalje bolj zdrav in živ.

Bistvo je v tleh – ne v zraku, ne v glavah.

Zemlja, ki je živa, zdrava, močna, nas lahko prehrani. Ne le danes, ne le to sezono, pač pa naslednjih 1000 let.

Upam, da se vidimo! :)

Bojca Januš, Gajin vrt

mlin-rosenmuhle-na-reki-haller-avtor-michael-gabler

P.S. Naslednje predavanje bo v Luciji, 19. januarja 2017, ob 9.00, v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje.

O pobeglih ljubimcih v gozdu in zakaj je (tudi) dobro, da ima Tržič župana

Fotografija osebe Borut Sajovic.

Fotografija osebe Borut Sajovic.

Vir zgornjih dveh fotografij: FB stran Borut Sajovic

Pred dvema tednoma ali kaj smo naredili kozlovsko napako. Šli smo po tistih nekaj zadnjih koz na parcelo, ki so se sicer čisto dobro imele v šupi, polni sena in med brskanjem po obronku gozda, a je bil vseeno že čas, da vse skupaj pridejo na toplo v hlev. H kobili Neli, ki jih je posvojila kot nekoliko svojske rogate otroke. Dan se je prevešal v hitro zimsko temo, Gamsa je bila varno pripravljena za transport. Lubica in Bučko sta trmarila, da še ne bi šla domov, zato smo sklenili, naj ostaneta še tisto noč kar tam. Naj imata zadnjo mirno noč, lepo pod svetlimi zvezdicami, saj se imata dovolj rada, da jima bo lepo …

Haha. Sanja kozji pastir kozji kefir …

Naslednje jutro je od obeh herojev na parceli ostalo le še nekaj svežih bobkov. S polno vrečo suhih krajcev kruha sem neštetokrat preplezala strmino nad pašnikom, se drla za njima, … pa nič. In tako še nekaj dni zatem. Vmes smo z avtom obredli okoliške kraje, spraševali na samotnih in manj samotnih domačijah, če je kdo videl kosmati parček, belega kozla in rjavo kozo, oba z ovratnicama … pa nič.

Samo na FB pa nihče od nas ni pomislil, da bi tam objavil novico o obeh pobeglih ljubimcih. In nihče ni pomislil, da bi lahko gospoda kozja vzela tako dolgo pot pod noge in odmeketala kar precej kilometrov stran, vse do Brda pri Kovorju.

Vsake toliko sem se spomnila na oba, na belega kozleka Bučkota in srnasto (z)mešanko Lubico … kje sta … še najbolj verjetno v kakšnem tujem hlevu, ali – si skoraj nisem upala razmišljat v to smer – v kakšni obari v tujem loncu.

Dokler ni včeraj pozno popoldan tržiški župan g. Borut Sajovic na svojem FB zidu objavil fotko obeh kosmačev in zapis, ali ju kdo pogreša, ker mraz res že zelo pritiska, in paše bo tudi kmalu čisto zares konec.

Vsa vesela sem ju prepoznala. In po treh poskusih sta danes, tik pred nočjo, končno spet doma!

Pa nauk te zgodbe? Ne puščaj kozjih ljubimcev samih, če nista privezana ali v ograji. Bosta šla v smeri Pariza ali Benetk. In če že, takoj, ampak res takoj, objavi fotko pobeglih romantikov na FB zidu. Ter kot je rekla Tatjana: “Dobro, da so na svetu še ljudje, ki jim je mar.  Ko bi bilo le vse več takih ljudi in več strpnosti in dobre volje med ljudmi in živalmi.”

img_2748

Strmina … sredi strmine nekaj lukenj, v njih pa novi dom obeh ubežnikov.

img_2750

Nad strmino je planjava, velik in lep travnik. Tukaj sta se pasla in lovila sončne žarke čez dan.

img_2749
img_2752

Bučko. Dokler nismo v tretjem poskusu pripeljali Gamse, ki ima v trebuhu njegove kozličke, ga niti kruh ni premamil bližje.

img_2753

Joj, Gamsa, kako pa ti dišiš …

img_2754

Še Lubica je preverila. Ja, drži. Gamsa res diši.

img_2757-kopija