Topla greda za spomladanske zmrznjence

Klima, v kateri smo, za gojenje zelenjave ni najbolj ugodna. Pomagamo si na različne načine – ena od njih je topla greda. S toplo gredo pa lahko rastno sezono podaljšamo in si že v hladnem delu leta privoščimo več vrst sveže zelenjave.

Za toplo gredo velja, da je poleg tega, da so v njej rastline pred vremenom tako ali drugače zaščitene (s plastično folijo, steklenimi ploščami, starimi okni, položenimi na lesene okvirje ali okvirje iz senenih kvadrov) tudi ogrevana. Za ogrevanje izkoristimo male, le pod mikroskopom vidne sodelavce – mikroorganizme, ki razkrajajo organske snovi, ob tem pa se razvije toplota.

IMG_0428

Kako deluje topla greda

Topla greda rastlinam prija zato, ker v prst, kjer rastejo, oddaja toploto, ki nastane zaradi razkroja organskih snovi pod njo. Na ta način se krepko podaljša rastna sezona. Spomladi so dnevi že dovolj dolgi in je za rastline oziroma njihovo rast svetlobe dovolj, ni pa dovolj toplo in ni še minila nevarnost zmrzali. Zato je sajenje na prosto za marsikatero zelenjavo tvegano početje. Nevarnost zmrzali v Sloveniji zanesljivo mine šele sredi maja; če bi do takrat čakali s sejanjem in vzgojo sadik na toploto občutljivih rastlin, rastline ne bi imele dovolj časa za proizvodnjo plodov. Že dober mesec kasneje nastopi poletni solsticij, ko je dan najdaljši. Takrat je praviloma dovolj toplo, a se je dan začel že spet krajšati. Nalogo, kako ujeti dolg dan in hkrati rastlinam zagotoviti dovolj enakomerne in stalne toplote, dobro reši topla greda.

IMG_0429

Materiali za tople grede

Tople grede so narejene iz mešanice gnoja, slame, živalske nastelje … katerihkoli snovi, ki ob svojem razkroju oddajajo toploto. V njihovi vrhnji plasti, ki je iz vrtne prsti, lahko nato vzgajamo sadike nežne in občutljive zelenjavo, kot je na primer paprika ali nizek stročji fižol veliko bolj zgodaj, kot bi jih lahko sicer, pa tudi vse ostale vrste zelenjave bodo za na mizo pripravljene dosti prej.


IMG_0433

Kdaj jo je najbolje narediti

Najboljši čas, da naredimo toplo gredo, je konec januarja. Če ta čas zamudimo, pa lahko toplo gredo naredimo tudi kasneje, vse dokler je hladno. Koristna bo še kar nekaj mesecev, saj prava toplota, ko tople grede res ne potrebujemo več, nastopi šele maja.

 

Izdelava tople grede

Priporočljiva širina tople grede je od 120 do 150 cm, dolžina pa poljubna, a največ 2 do 3 m dolgih. Globina tople grede je odvisna od količine materiala, ki ga imamo na voljo, predvsem pa od tega, kdaj jo naredimo. Topla greda, ki jo izdelamo januarja, mora imeti vsaj 60 cm (še bolje pa 75 cm) debelo plast gnoja in nastilja, sicer ne bo mogla ohraniti dovolj toplote do takrat, ko bo vreme dovolj toplo.

File:The Boston Cooking School magazine of culinary science and domestic economics (1905) (14586633800).jpg

Priprava:

  1. Najprej odstranimo zgornjo plast prsti na mestu, kjer bomo izdelali toplo gredo. Prst shranimo, ker jo bomo porabili za zadnjo plast.
  2. Topla greda nujno potrebuje okvir iz lesa. Gredo, ki ima okvir, je lažje vzdrževati, prav tako pa je okvir nujen, če tople grede ne bomo izdelali v rastlinjaku, pač pa bo postavljena na prostem, ker jo bomo morali pokriti s pokrovom in tako zaščititi rastline tudi od zgoraj. Namesto lesenega okvira si lahko omislimo okvir iz senenih ali slamnatih kvadrov, če nam prostor to dopušča.
  3. Tople grede, ki so postavljene pod milim nebom, moramo nujno pokriti s plastičnimi ali steklenimi pokrovi. Plastika je sicer bolj praktična, a prepušča manj svetlobe. Za izdelavo pokrova lahko uporabimo stara okna. Če smo spretni, jih še pritrdimo na okvir in izdelamo preprost sistem za dvigovanje pokrova. Tople grede bomo v toplih dneh morali tudi zračiti, da se v njih ne bi razvila plesen.
  4. Na mestu, kjer smo odstranili prst, naložimo plasti za toplo gredo. Izmenjaje naložimo plast konjskega gnoja s plastjo nastilje s senom (ali listjem). Če ne moremo dobiti nastilje, lahko uporabimo seno, ki ga, če le lahko, najprej zdrobimo v drobilniku. Na ta način povečamo površino, ki jo lahko mikroorganizmi obdelujejo, njihovo delo bo lažje in hitrejše. Da pa se ne bi greda prehitro segrela in tudi prehitro ohladila, to preprečimo tako, da plasti materialov dobro stisnemo in tako upočasnimo razkroj. V tesno naložene plasti bo lahko prodrlo manj kisika, zato bo tudi razkroj počasnejši in bolj enakomeren.
  5. Globina tople grede določa, kako dolgo bo topla greda ohranila rastlinam prijetno toploto. 60 cm globoka plast gnoja in nastilja v grobem zagotavlja 3 mesece toplote v topli gredi.
  6. Nazadnje na toplo gredo nasujemo in poravnamo izkopano prst. Če bomo v toplo gredo sejali seme in pridelali lastne sadike, prst pred dodajanjem presejemo. Na gnoj nato najprej položimo večje grude, bolj fino presejano prst prihranimo za zadnjo plast. Lahko jo obogatimo z domačim ali kupljenim kompostom ali obogatenim bioogljem (250 g na 1 m2).
  7. Nazadnje lahko dodamo še plast zastirke, ki bo dodatno skrbela za ohranjanje enakomerne temperature v topli gredi.
  8. Po tem, ko smo toplo gredo sestavili, začnemo spremljati gibanje temperature s pomočjo termometra, ki ga zapičimo v prst. Sprva bo naraščala, nato se bo rast temperature ustavila, nato pa rahlo upadla in se končno ustalila. S sejanjem ali sajenjem začnemo takrat, ko se temperatura v topli gredi ustali ali začne rahlo upadati.

OPOMBA: V mešanici konjskega in kozjega gnoja, ki sem ga uporabila za toplo gredo, je bilo biooglje že dodano. Biooglje smo dodajali v konjski in kozji hlev ves čas zbiranja. Ščitilo je konjska in kozja kopita, manj je bilo neprijetnih vonjav, ker je biooglje vpilo tekočine in razkuževalo odpadke, poleg tega pa je bila tudi hranilna vrednost nastalega gnoja za vrt veliko večja.

Za zadnjo, zgornjo plast, sem izkopano vrtno zemljo pomešala s Kompostom z bioogljem za sadike v razmerju 1:3 (na 3 dele zemlje 1 del komposta z bioogljem za sadike).

AKCIJA Kompost za sadike 60 l 201601

Naročila: gajin.vrt@gmail.com

AKCIJA traja do 31. januarja 2016 oziroma do razprodaje zalog

Advertisements

4 thoughts on “Topla greda za spomladanske zmrznjence

  1. Smem dodati še en koristen nasvet? Čisto na dno zeloooo priporočam kovinsko mrežo proti voluharju, ki mu je takšnale topla greda izvrstno bivališče in prezimovališče, da ne omenjam porodnišnice :-P .
    Govorim iz svojih žalostnih izkušenj, ko mi je letos voluhar kompletno poraziral vso solato in radič iz tople grede. In pod njo imam mrežo – lump je not prišel od strani, ker je del stranice v bregu in tam ni do tal desk :-( .

  2. Pingback: Setev vrtnin v toplo gredo in kolendar opravil v vrtu po mesecih – Marjanov blog

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s