Moravske toplice, zbor Lipnica, tibetanci, biooglje in homeopatija

Kaj vse lahko človek stlači v konec tedna … Če se dobro zmeni in se vsega skupaj loti kot pridna mravlja, ki vztrajno odvleče desetkrat večjo drobtino buhtlja v mravljišče, potem veliko.

Od petka do nedelje sem odkrivala Moravske toplice. Malo manj zunaj, malo več notri.

V Moravske sem šla z mešanim pevskim zborom Lipnica iz Kamne gorice. Imeli so intenzivne vaje. Kar dobesedno pomeni skoraj obsedeno prepevanje, piljenje pesmi, usklajenosti, poudarkov, dihanja … po zelo natrpanem urniku. Potem pa s petjem še ponoči niso dali miru. Res so unbelievable :).

Spali smo v hiškah, kritih s slamo (če se temu lahko reče spanje …)

S sabo so me povabili, ker so hoteli intenzivnost svojega intenzivnega vikenda vaj povečati še z dvema dogodkoma: navsezgodaj zjutraj pred zajtrkom zvaditi tibetanske vaje (najprej smo se jih, jasno, naučili), pozno popoldan pa poslušati predavanje o biooglju in homeopatiji za rastline.

WP_20151114_004

V soboto zvečer so nastopili za hotelske goste. O njihovem petju ne morem soditi, razen kot totalen laik. Pojem pod tušem, in če bi bil tuš na podstrehi, bi bila s svojim petjem učinkovit repelent za polhe. Laična je moja sodba preprosta: če mi postane dolgčas, in štejem skladbe do konca, ni dobro. Če poslušam in uživam skupaj z drugimi, ja, potem pa res lahko rečem: dobri so. Ne samo dobri, odlični. Med nastopom se je publika močno namnožila, ker so s petjem v prostor, kjer so peli, privabljali čedalje več ljudi. In za češnjo na torti so poslušalci zahtevali bis (koliko zborov doseže kaj takega?).

Za Tibetanske vaje sem pripravila navodila, objavljena se posebej (kliknite na link). Se splača vadit, res so odlične. Tega, da lasje nehajo siveti, sicer ne morem potrditi iz lastnih izkušenj, drži pa, da telo postane bolj prožno, da dobi drugačno obliko, da se popravi drža, da je tudi um bolj močan in stabilen. In to samo za slabih deset minut jutranjega truda. Ki bi jih sicer preždeli s kavo v rokah in počasnimi mislimi v glavi.

Čez 14 dni, 26. novembra bom v knjižnici v Luciji govorila o biooglju, homeopatiji za rastline, praktičnih rešitvah za slovenske vrtove, permakulturi … o stvareh, ki vem, da nas zanimajo.  Točno uro še objavim, tokrat samo datum.

Samo še tole: vsaka pot k cilju je posejana z neuspehi. Vendar neuspeh ni nasprotje uspeha, ampak njegov sestavni del. Če to vemo, nas neuspeh ne prestraši, niti ne spravi v dvom, niti ne zaustavi. Namesto tega je prav vsak neuspeh treba pozdraviti, ga dobro ovohati, potem pa pospraviti v predal in nadaljevati pot. Saj se ve, kaj je cilj. Meni pomaga, upam, da bo še komu.

Vir: https://twitter.com/ariannahuff/status/465517648046870528

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s