Diabetes in permakultura – znate rešiti ta anagram?

Na predavanjih pogosto dobim naslednje vprašanje: pa se da s permakulturo preživeti? Bi lahko pridelali dovolj hrane, če bi bili prijazni do zemlje? Ne da bi bila cena za to zastrupljanje vsega okoli nas in nas samih?

Odgovor na to vprašanje je težko kratek ja ali ne. Na kratko bi bil lahko ja, ampak … hudič je kot vedno v podrobnostih.

Ja, lahko bi preživeli s permakulturo, trajnostno v skladu z naravo, okoljem, družbo in samim sabo. Ja, lahko bi. Zakaj pa potem ne? Ljudje naredimo vedno samo tisto, kar mislimo, da lahko (in to je velikokrat manj od najboljšega možnega). Pri tem, kar počnemo, nas v veliki meri vodijo hormoni (menda ženske bolj kot moške …. a z leti čedalje manj, zato je za 70 % ločitev po 50-tem letu pobuda dana s strani žene, ne moža). Vodijo nas vzgoja, kultura, v kateri smo, nagoni. Žal čedalje manj možgani (zaradi hormonskih motilcev in težkih kovin, ki uničujejo živčevje).

S permakulturo bi lahko živeli, a mislim, da je trenutno osnovni problem ta, da smo navajeni na prehrano, ki je zasnovana na žitaricah in mesu. Permakulturna kmetija je majhna, in nikoli usmerjena v intenzivno pridelavo žit, mleka ali mesa; na njej pridelajo vsega po malem, od zelenjave, mesa, jajc, mleka, do oreškov in semen. Pridelava žitaric v industrijskem kmetijstvu je intenzivna, podprta s strupi in zato draga, pridelava farmskega mesa še bolj (ker živali hranimo z žiti). Obe sta industrijski kmetijski panogi, zasnovani na nafti. In najhuje je, da nas ta prehrana vodi v bolezni, invalidnost, počasno (ali hitro) smrt. Tukaj se pa vsa romantika konča.

Od leta 1970 dalje je priporočena prehranska piramida takšna:

prehranska piramida

Vir: http://www.zzzs.si/zdravje/zdrava-prehrana.html

Priporočen krožnik za sladkornega bolnika:

Plate-model

Na sliki kruh, krompir, mleko in hruška povzročijo dvig sladkorja v krvi. Pretežni del obroka torej škodi, ne pa zdravi.
Vir: http://www.dietdoctor.com/diabetes

Uradno priporočena prehranska piramida priporoča, da pojemo od vsega največ škrobnatih ogljikovih hidratov, maščobe pa čim manj. Pri tem ne loči maščob na dobre in slabe, ampak to je drug problem. Takšno prehransko piramido so si zamislili, da bi zmanjšali tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni. In jo priporočili kot edino zdravo. Posledice? Katastrofalne: leta 1985 je bilo 30 milijonov diabetikov, leta 2011 336 milijonov, napoved za 2030 je 552 milijonov. Ob prelomu stoletja, iz 19. v 20., je bil diabetes tako redek, da ga ni bilo vredno niti jasno poimenovati. Rekli so mu “rezistenca na ogljikove hidrate” in ga zdravili s prepovedjo uživanja ogljikovih hidratov. Danes diabetikom klasična medicina, koliko vem, ogljikove hidrate priporoča. Sicer z medlim opozorilom – prehrana mora biti uravnotežena, pestra in zdrava. Kaj to pomeni? Če pa vemo, da je priporočena prehranska piramida še vedno enaka – najširša stopnička v piramidi je iz ogljikovih hidratov, testenin, riža, kruha, krompirja … Si upate reči zdravniku, da nima prav, da ga je čas povozil? Ali pa vsaj to, da je jeseni leta 2011 na Švedskem Narodni svet za zdravje in dobrobit (the National Board of Health and Welfare) sladkornim bolnikom priporočil, naj izločijo ogljikove hidrate iz svoje prehrane.

strictly-forbidden

Kuharska knjiga iz 1917 za diabetike. Vir: https://archive.org/details/diabeticcookeryr00oppeiala

Povezava med sodobnim kmetijstvom in diabetesom je direktna: z industrijskim kmetijstvom uničujemo okolje in pridelujemo s hranili revne ogljikove hidrate, zaradi katerih se redimo, si zvišujemo krvni sladkor in izčrpavamo trebušno slinavko. Redimo se v trebuhe, trebušna maščoba pa je osnovni pogoj za vnetne procese v telesu in podlaga za avtoimune bolezni. Ko trebušna slinavka opeša, se v krvi zviša nivo krvnega sladkorja, ki uničuje nežne krvne žilice in tkiva. Svojo vlogo imajo tudi trans maščobe – iz maščob so ovojnice naših celic: če niso takšne, kot bi morale biti, ne bodo delovale, skoznje bodo snovi prehajale drugače, kot bi sicer lahko in morale. Inzulin je dokaj velika molekula; skozi napačno sestavljeno, defektno celično steno ne more prenesti sladkorja. Celice postanejo rezistentne na sladkor, kar je verjetno prvi razlog, da ga je v krvi preveč. Težko je določiti, kje se vse skupaj začne, kdo je kura in kdo jajce … in kako Ariadnino nit spet naviti v klopko in priti iz labirinta na plan.

Morda pa ni tako zelo težko. Izločiti prečiščene ogljikove hidrate in vsa živila z visokim GI, prekucniti prehransko piramido in jesti hrano, ki ni bila pridelana v industrijskem kmetijstvu.

Ljudje smo del tega sveta. Dokaz? Čedalje bolj smo bolni v bolnem okolju. A kjer je pot v eno smer, je lahko tudi v drugo.

 

Advertisements

6 thoughts on “Diabetes in permakultura – znate rešiti ta anagram?

    • Ni daleč od resnice, Ladka :). Berem o uspehih LCHF (low carb hight fat) prehrane, ki jo priporočajo švedski zdravniki diabetikom in predebelim; zelo zanimivo. Bom poskusila na lastni koži, potem pa poročam o rezultatih.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s