Divje čebele, živeče v gozdovih, menda nikoli ne zbolijo tako kot “domače”. Čeprav, če bi me videli letos kot jesenska burja leteti do konca njive in potem med trtami v gozd in v potok, bi razumeli, zakaj mislim, da so tako imenovane domače čebele daleč daleč od udomačenosti … Strašno so mi šle na živce; kako pa naj bi se mi zdelo, nikomur nič hudega želeč sem rila po zemlji blizu čebelnjaka. Dokler me ni opazila kakšen čebelja stražarka in se odločila, da me je treba pregnati. Še zdajle slišim tisto zoprno jezno brenčanje okoli ušes … in strah, ker nikakor ni odnehala, čeprav sva po mojem šli kakih 50 na uro. A obstajajo turbo čebele?? Kasneje so mi rekli, da je take napadalne norce lažje ubiti kot jim ubežati. Ne vem, če bi lahko, čebelice pa res ne. Pa kdo ji kaj hoče … Moji hčerki sta jo ožigosali za “attention seeker”. Mene pa za “drama queen”. In skoraj umrli od smeha. Bosta že videli :).
Med sprehodom po gozdu sem v tleh našla luknjo, iz katere so letale drobne ose. Baje divje čebele (samotarke) ne obolevajo tako kot naše. Pesticidi, bolezni, slaba prehrana, premalo medonosnih rastlin, klimatske spremembe … kaj vse uničuje čebele, sem pred skoraj dvema letoma napisala tukaj: Več kot med (More than honey).
Zelo zanimivo (za čebele pa usodno) je, da lahko rastline postanejo za čebele “neužitne”. Homeopatinja Christiane Maute je ta pojav opazila na jablani, na katero čebele kljub temu, da je imela veliko cvetov, niso šle. Dokler je ni zalila s homeopatskim pripravkom – potem se je rastlina “spremenila” in postala ponovno “privlačna” za čebele. Kako naj pa drugače to povem :). A imajo homeopatski pripravek za policaje, ki te ustavijo zaradi prekrška? Pa da malo zaliješ policaja okoli vznožja in postaneš neustavljivo in nerazložljivo simpatičen – simpatične ljudi je pa dokazano težje štrafat. Hm … :).
Isti pojav, ki ga je videla Christiane Maute na svoji jablani, sem videla letos na njivi z ajdo. Kaj je bilo narobe s to ajdo? Ne vem, samo ugibam lahko …
vir risbe: http://www.wakingtimes.com/
Najtežje je čebelam zaradi varoje, ki se je po prihodu v Slovenijo leta 1979 razširila že v čisto vsako čebeljo družino. Varojo so odkrili leta 1904 v jugovzhodni Aziji; do danes se je razširila že po vsem svetu. Kamorkoli je prišla, povzroča propad čebel. Zdravila so, a je njihova uporaba zahtevna. Z njihovo nepravilno uporabo naredi marsikateri čebelar naredi več škode kot koristi. Varoja je dolga približno 1.00 do 1.77 mm. Telo je podobno klopovemu, ima 8 nog in pripomoček, s katerim predre čebelin hitin, tako pri odrasli čebeli kot pri larvi. Je rdeče rjave barve in vidna s prostim očesom. Hitro se razmnožuje … najbolj nevarno obdobje za čebeljo družino je september in oktober, ko število čebel v panju upada, varoja pa se še vedno razmnožuje z nezmanjšano hitrostjo.
O življenju ali smrti čebelje družine odloča njena vitalnost – če je teh vampirskih zajedavcev, ki se na čebelo pripnejo kot klopi, preveč, družina podleže napadu. Od treh družin, ki so me letos preganjale, je ena že umrla. Dve sta še, a ni jasno, ali bosta zdržali do pomladi. Držim pesti … in se učim homeopatije. Če deluje za ljudi, bo tudi za čebelice.
Homeopati za čebele priporočajo Nux vomica (krepi čebele), Staphysagrio in predvsem Pulsatillo. Pulsatilla je pripravek, ki zelo ustreza vsem črednim živalim in socialnim žuželkam. Pulsatilla povrne moč v panj. Zaradi nje bo čebelja družina bolj močna, združena, enotna, in se bo lažje uprla varoji. Po zdravljenju s Pulatillo lahko uporabimo še Siliceo; ta okrepi čebelin eksoskelet, ki je zato težji zalogaj za vampirsko pršico.
Zanimiva je tudi Staphysagria, ki jo uporabljamo za odstranjevanje človeških parazitov – naglavnih uši. Odlična je za vse zunanje parazite, tudi za klope (pri psih in ovcah) in muhe, ki mučijo konje in krave (rdeče vnete oči, ki so posledica okužbe z muhami, zdravimo z Arsenicum iodatum).
Christiane Maute v svoji knjigi Homeopathy for Plants opisuje, kako je uporabila Pulsatillo za zdravljenje čebel. Čebele, ki so bile zastrupljene s pesticidi, je zdravila tako, da je uporabila jablano kot posrednika. Drevo je zalila s pripravkom iz Pulsatille in Nux vomice, najprej z enim, nato še z drugim pripravkom, ker je vedela, da se čebele rade tam pasejo. Varojo razume kot posledico zastrupljenosti čebel – oslabljene žuželke se enako kot vsa druga bitja ne morejo boriti proti škodljivcem in boleznim. Zanje velja isto kot za vsa druga bitja: bolezen ali škodljivec je le simptom, vzrok tiči v ozadju.
Lahko rešimo čebele? Verjetno ja, a le, če se bomo sposobni soočiti s pravimi vzroki za njihov propad, in si nehali zatiskati oči pred dejstvi – zastrupljeno, osiromašeno, opustošeno, monokulturno, neuravnovešeno, industrializirano okolje ni zdravo okolje, v katerem bi lahko pričakovali uspeh.
Držim pesti za naše čebelice. Nič hudega, če bom naslednjo pomlad spet malo tekla … samo, da jim uspe.
Zdravo, zelo sem vesela vsakega Bojcinega prispevka in v zahvalo za njen trud malo komentarja na gornjo temo.
Torej: Moj stari oče je bil od otroštva pa praktično do smrti čebelar. Tisti pravi – z dušo in srcem za čebele. Tole je ugotovil (umrl je leta 1986, star 86 let, zato je tudi njegova dikcija pisanja malce “arhaična”):
»Državne« tvorbe insektov so se pogosto primerjale z onimi človeškimi in brez dvoma so si take primerjave blizu. Tu kakor tam gre za združitev mnogih posameznih bitij ene vrste, ki razdelijo vsa za življenje potrebna dela, da ima družba od tega korist. Ljudje se spravijo na delovno pot v njihovem življenju z voljo, izobrazbo, nagnjenjem, pogosto po naključju, redko z nadarjenostjo.
Ta delovna pot uvrstitev v sestav države je pri čebelah podana z rojstvom, telesno zgradbo, s postopnim telesnim razvojem in z naravno prirojenim načinom vedenja. Kar čebele popolnoma in bistveno razlikuje od človeka je, da so v mnogem socialnejše!
Torej, učimo se pri čebelah, morda nam bo lepše.
Pozdravljena Saša, najlepša hvala za ta prispevek. Odlično je napisal, gotovo bi se lahko še marsičesa naučili od njega.
Ja pa ste jih zdravl proti varoji? Jaz se bojim da bojo umrle pa so zdravljene, vendar so vseeno noro napadene. Mal okolico z Efektivnimi mikroorganizmi špricam, pa mal sm tud po čebelcah da jih mal ojačam. En link prlepim če bo šlo, kr zanimiva kjigca.. https://marjankogelnik.files.wordpress.com/2015/10/lynne_mctaggart_polje.pdf
Pozdravljen, Stanko, letos smo čebele zdravili samo s homeopatijo. Trenutno so družine videti v redu, kaj bo, pa bo pokazal čas. Nasadili smo jim več dodatnih medovitih rastlin (dodali smo še boreč in metuljnik). V bližini smo posejali ajdo (žal očitno takšno, ki nima medu – pa na to možnost takrat nihče ni pomislil … :(. Čebele zdaj počivajo, lepo na toplem bodo … in samo upam lahko, da smo s homeopatijo ukrepali pravočasno. verjamem pa, da če je dobro za ljudi, bo tudi za čebele :). najlepša hvala za povezavo na knjigo, malo sem že pobrskala, z največjim veseljem jo bom prebrala. Veliko zdravja vam in vašim čebelicam! Lp, Bojca
Bojca govoril sm z eno sodelavko in apiterapevtko, posejali so najbolj medovito ajdo o medu ni bilo sledu, ajdovem seveda, tk da sam vaša homeopatija nam lahk reši čbelce, En vaš blog sm obavu na strani fb apiterapevti slovenije, zdej da ne bi bli hud vas vprašam če lahk sploh to še nardim.
Pozdravljen, Stanko! Hvala za prijazne besede. Seveda lahko to naredite, zakaj bi bila pa huda :). Ravno študiram in prevajam homeopatijo, ker prenavljam priročnik o homeopatiji za rastline. Danes sem brala o istem, na prvi pogled zelo čudnem problemu: povsem običajne rastline kar naenkrat nimajo več medu za čebelice. Tako kot ste sami napisali, ni nujno, da ajda ni medovita, preprosto je nekako “pokvarjena”. Zanimiv je pripravek Pulsatilla (tega sem dodajala čebelicam, in Nux vomica). Z njim zalijemo medovite rastline, lahko tudi npr jablano, za katero želimo, da se čebelice posladkajo na njej (da se najedo in zato, da jo oprašijo). Drevesa večinoma zalivamo, redkeje škropimo (odvisno od velikosti). Piše: “Pulsatilla je priporočljiva v primeru slabosti in odpora do hrane – tudi pri živalih (npr. pri čebelah). To preprečuje opraševanje, kar pomeni, da je rastlina prizadeta posredno.” Za ajdo od vaše sodelavke bi bila to ustrezna rešitev.