Archive | maj 2015

QR Zeliščni aktivator (alias Humofix) za hiter kompost brez obračanja, namakanje semen in čudovite rožice

Na zgornji fotografiji: Maye E. Bruce, Angležinja, ki je “izumila” QR Zeliščni aktivator, s pomočjo katerega lahko že v 4-ih tednih brez obračanja naredimo kakovosten kompost.

O Maye E. Bruce sem že pisala; če ne tukaj, pa zagotovo v knjigi Permakulturni vrt. Njena knjiga Common Sense Compost Making (dovolj dober prevod bi bil “Kompostiranje po zdravi pameti”) je na internetu dosegljiva v PDF obliki.

Kakšna prednost je to, da komposta ni treba obračati, ve zelo dobro vsak, ki je z lastnimi močmi in hrbtenico poskusil obrniti tono materiala … Tisti, ki se tega nismo lotili, smo lahko pa zelo veseli, da si nam ni bilo treba lomit hrbta. In še boljša novica – tudi v bodoče si nam ga ne bo treba.

QR Zeliščni aktivator

je sestavljen iz šestih zelišč, malo medu in nekaj mleka v prahu. Recept je srednjeveški, pripravek so pod imenom Humofix uporabljale benediktinske sestre iz Fulde za namakanje semen (menda niso posejale niti enega samega semena, ne da bi ga prej namočile v Humofix. Tako zelo se je poznala uporaba preproste metode pri končnem rezultatu – zdravju in količini pridelka). Pa še za zalivanje rožic – za 10 litrsko zalivalko je 1 g (1 mala žlička) pripravka dovolj. Rožice, ki so zalite s takšno vodo, veliko lepše rastejo.

Pripravek naredimo takole: majhno žličko (1 g) posušene zmesi QR Zeliščnega aktivatorja stresemo v steklenico s pol litra vode (kapnice, ne tiste iz vodovoda, ker vsebuje preveč kemikalij in morilski klor), temeljito pretresemo, pustimo čez noč, naslednji dan spet pretresemo in to je to. Pripravek je uporaben približno en mesec, zadošča pa za pripravo ene tone komposta. V vrečki z 10 g je torej dovolj zelišč za hitro pripravo 10 ton komposta.

Priprava komposta je, ko se človek malo spusti v to področje, cela znanost. Jasno, tudi če bomo kup nečesa pustili nekje in na tisto pozabili, bo iz katerekoli pozabljene zadeve prej ali slej nastala nova prst. Ker pa sodobni zahodnjaki nimamo časa čakati nekaj let, smo si izmislil načine, da do kakovostne prsti pridemo veliko hitreje, v enem mesecu namesto v eni dekadi. QR kompost naredimo v 4-ih tednih, pa še obračati ga ni treba.

Gospod Andrew Davenport, ki je moj vir znanja o QR kompostiranju, ima v Angliji tečaje kompostiranja. Se sliši smešno, a le do tedaj, ko zgroženi obstanemo pred kupom smrdeče sluzaste gmote, ki naj bi bila naš sveže in sladko dišeči kompost. Potem pa nič več. O kompostiranju sem pisala v zadnji številki revije Moj mali svet. Ampak vseeno lahko tudi tukaj napišem nekaj uporabnih zadev, se bo urednica Marjetka Hrovatin brez dvoma gotovo strinjala :).

Nekaj zelo zanimivih stvari o kompostiranju, ki sem jih izvedela od Andrewa:

  • temperaturo v kompostnem kupu najlažje dvignemo z dodajanjem kopriv (vsebujejo precej dušika in mineralov);
  • suhost je najpogostejša težava kompostnih kupov, takoj za gnitjem;
  • nobena plast v kompostnem kupu ne sme biti debelejša od 10 cm;
  • pleveli so super, ker so zbrali minerale, ki jih ponavadi na našem vrtu manjka – damo jih na sredo kupa, kjer je temperatura najvišja;
  • suho in mokro plast izmenjujemo, prav tako zeleno (bogato z dušikom) in rjavo (bogato z ogljikom);
  • pred dodajanjem vsake nove plasti plast poškropimo s QR Zeliščnim aktivatorjem;
  • vsaki plasti dodamo tudi malo rodovitne prsti;
  • kup sestavimo v enem mesecu;
  • kompostni kup se bo segrel na 65, v sredini do 75 °C;
  • na koncu kompostni kup pokrijemo še s plastjo prsti, debele cca 10 cm. Do strehice mora biti vsaj 5 cm prostora;
  • kompostni kup pokrijemo s kosom stare preproge ali vrečo, kompostnik pa mora imeti strehico, da vanj ne dežuje;
  • zrel kompost je prijeten na otip in ima sladek vonj po kakovostni prsti;
  • pomladanski kompost je narejen v 4 do 6 tednih, poletni v 8 do 10 tednih in jesenski v 12 do 14 tednih. Pozimi kompost spi …

 

 

 

 

 

 

Še nekaj koristnih nasvetov:

  • suh in olesenel material namočimo čez noč, preden ga dodamo na kup;
  • trd material (debla, stebla, odrezke vej ipd.) je dobro najprej sesekljati (z drobilcem, sekačem ali kosilnico);
  • glavna vzroka za neuspeh pri kompostiranju sta dva: kompostni kup je bodisi presuh ali premoker;
  • kompostni kup ne sme biti niti presušen, niti premočen, pač pa vlažen;
  • za zimsko kompostiranje lahko kompostni kup naredimo v izolacijski oblogi iz slame (glej fotografijo zgoraj).

V soboto v Celju

IMG_2754

… 6. junija 2015 ob 10. uri, ste lepo vabljeni na predavanje in predstavitev ekoloških izdelkov z bioogljem za vrtove

Cvetličarno MB v Mercator centru Celje na Opekarniški 9.

Nekaj malega več o temi predavanja piše tukaj: Plakat biooglje

P.S. Poleg biooglja in kompostov bosta na ogled in v nakup tudi dva nova izdelka iz Gajinega vrta: homeopatske globule Helix Tosta D6, zaradi katerih imajo polži po novem raje plevele kot solatko in QR Zeliščni aktivator za hitro kompostiranje brez obračanja, namakanje semen in za zalivanje najlepših vrtnih rožic.

P.P.S. Končno mi je enkrat uspelo napovedati predavanje pravočasno, ali pač vsaj več kot dva dni prej :).

Heureka, deluje! … ali: Kako se znebimo polžev.

Prijateljica Mateja (saj že veste, tista iz Podutika, ki je zaradi polžev šla v naložbo stoletja in vrt predelala v res lepe, ampak tudi kar precej drage fensišmensi visoke grede), mi je danes zjutraj napisala mail:

“… deluje, juhu, juhu. So pa sledi od polžev, torej so ponoči lezli tam, ampak jedli pa niso. To mlado solatko sem dala na najbolj okužen prostor ob potoku, kjer mrgoli polžev. Je že tudi bila načeta od polžev, ker so prišli v korito. Res pa je tudi, da včeraj in danes nista najbolj primerna dneva za test, ker je bilo brez dežja. Testiram naprej, jutri, ko bo dež.”

In potem še zaključek: “Sklep: če deluje v najhujših razmerah, potem bo tudi v blažjih. Govorim o rdečih lazarji. Jaz drugih polžev nimam. Ampak ti so itak najbolj agresivni. Čestitam, kar naroči še zame.”

Špricala je s pripravkom iz homeopatskih globul, ki sem ji jih dala. Tako kot vedno, preden se lotim novega izdelka, ga hočem preveriti. Obljubam ne verjamem, sem prevelik skeptik, vedno hočem najprej sama vedeti, ali res deluje tako čudežno, kot obljublja proizvajalec, ali ne. Tako je bilo z bioogljem in kompostom z bioogljem, enako bo zdaj s homeopatskimi pripravki.

Fotke pojedene solatke in nesrečnih polžev so že obljubljene, objavim takoj, ko jih dobim.

 

Zakaj nisem in ne bom kupovala vrtne zemlje

Zadnjič sem bila pri znanem slovenskem eko kmetu na Gorenjskem. Na svojem več generacij starem gartlcu je postavil 16 visokih gred. Res famozne visoke grede so to … velike, močne, iz smrekovih debel iz domačega gozda, sestavljenih kot bi delal brunarico, v tleh pa podprte z borovimi debli. Z vrta je najprej postrgal vrtno zemljo, potem pa v visoke grede po plasteh naložil snovi, tako kot to dela Sepp Holzer. Lepo videti. Vse skupaj ga ni prišlo veliko, ker ima ves potreben material doma ali na svoji zemlji.

Je pravi kmet, zato je ob novostih ravno prav skeptičen (jaz tudi :). In sva se zmenila, da bo biooglje preizkusil tako, da ga bo dal v vsako gredo do polovice. Pa bomo videli, je rekel. Aha, bomo :). Zmenila sva se, da bom o poskusu ob prvi priliki poročala. Ko se bova znova kaj videla.

WP_20150501_004

Created with Nokia Smart Cam

Zraven gartlca je imel velik kup zemlje, ki je še čakala na to, da jo z bagrom nasuje v preostale še ne povsem dokončane visoke grede. Lepa, živa zemlja, se ji je videlo na prvi pogled. Na vprašanje, če je kaj proda, je rekel: Nikoli. Pravi kmet svoje zemlje ne prodaja, to je, kot bi prodal tisto osnovno, od česar živiš. Ko tega nimaš več, nimaš ničesar. Ljudje, ki kupujejo vrtno zemljo, morajo vedeti, da je ta vprašljive kakovosti, daleč od res vrhunske. Nikakor to ni odlična vrtna prst. Če že, jo lahko takšno šele naredimo; in če imamo srečo, v njej ne bo strupov, težkih kovin, pesticidov, herbicidov in insekticidov.

Zato jaz vrtne zemlje nisem in ne bom kupovala. Ko hočem na novo narediti ali ponovno oživiti kos vrta, si jo naredim sama, malo s tem, kar imam doma, malo s tem, kar nabavim. Če pa že kupim, ne kupim smeti v prvi samopostrežni, pač pa najboljše, kar lahko dobim. Narava komaj čaka na novo življenje – potem sva pa že dve. Ni vrag, da nama ne bi uspelo :).

Created with Nokia Smart Cam

Kako nahranim prst? S slamo, senom, domačim kompostom, zastirko … tudi konjskim gnojem z bioogljem (od konjev, ki jih poznam :). In z dodanim kupljenim ekološkim kompostom z bioogljem, kadar novi zeleni prebivalci ne morejo čakati več mesecev, da se zemlja okrepi, ker pač rabijo hrano takoj, tukaj in zdaj. Enako velja, ko zasajam v korita in lonce, za notranje in zunanje zasaditve. Stare zemlje ne vržem stran, ampak jo obogatim. Saj ni z njo nič tako zelo narobe, samo okrepiti jo je treba. Stari zemlji dodam kompost z bioogljem tako, da v vsake 3 lonce stare zemlje primešam po 1 lonec komposta. Z eno vrečo komposta z bioogljem (20 l ali 60 l) in staro zemljo, dobim 60 oz. 180 l kakovostne mešanice za takojšnje sajenje. Tako prihranim, pa še stran mi ničesar ni treba vreči.

Krompirjeva/paradižnikova plesen in kompostni čaj

Dve trenutno najhujši dilemi lastnic in lastnikov slovenskih vrtov sta:

  1. kako se lotiti polžev in
  2. kako preprečiti paradajzu, da počrni in splesni

Prejšnjo sredo sem bila v knjižnici v Medvodah. Namen je bil dober, vse skupaj naj bi trajalo največ poldrugo uro (haha, se ve, kam je tlakovana pot z dobrimi nameni … :). Tako smo začeli pred pol osmo, končali pa ob desetih. Preveč fino smo se imeli, da bi se kar razšli. In tako kot vedno, sta bili najpogostejši tisti dve vprašanji, ki sta zgoraj pod točko ena in dve.O rdečih polžih (ravno danes sem dobila sporočilo, da je že na poti zadeva, ki jo bom najprej preskusila sama, potem pa o njej pisala na blogu). Polži ne samo, da požrejo vse, kar je vsaj približno zelenega na vrtu, pač pa so ob tem še toliko nesramni, da provocirajo z akrobacijami (npr. plezajo po mladi čebuli, visijo v vesi z listkov solate in skačejo na glavo v rahlo prst med sveže posejano seme). In še druga točka, o paradajzih, polnih zdravih, debelih, rdečih plodov, ki potem čez noč počrnijo in žalostno zgnijejo.

Že na nekaj strani sem obljubila, da bom objavila recept za kompostni čaj proti plesni. In bom, obljubo je treba držat.

Najprej pa samo še tole: verjamem, da so rastline povsem na istem kot ljudje in živali – njihovo stanje je odvisno od njihovega imunskega sistema. Bolj ko je ta močan, lažje se uprejo boleznim. Močan imunski sistem pri rastlinah ustvarimo tako, da jih nahranimo skozi korenine – da zemljo obogatimo z mikroorganizmi, mikoriznimi glivami, minerali in elementi v sledovih. Vse te stvari so v kompostu z bioogljem in v biooglju kompleks. O tej temi sem že pisala v zgodbi o portugalskih eko paradajzih v rastlinjaku, TUKAJ.

Zakaj so danes rastline bolj bolne kot včasih? Ker smo uvozili nove bolezni, škodljivce itd., ki jih prej ni bilo – ker smo stare odporne sorte zamenjali z novimi (z večjimi plodovi, a pogosto bolj rahlega zdravja) – ker smo pozabili, da je zemlja živ organizem in da je od njenega zdravja odvisno, kako zdrava bodo bitja, ki bodo zrastla iz nje.

Mislim, da se je treba težav z zdravjem vrtov lotiti z dveh koncev: od spodaj (nahraniti, oživiti zemljo) in od zgoraj: s pripravki, ki od zgoraj krepijo rastlino in zatirajo bolezni.

Kako okrepiti rastline od spodaj, sem že napisala. Kako od zgoraj – s kompostnim čajem.

Recept za kompostni čaj

10 litrov deževnice (ne uporabljamo pitne vode, ker vsebuje klor in druge strupe)
1 l raztopine kelpa
1 l raztopine melase
0,5 litra urina (če prenesemo kaj takega …)
2 l kakovostnega komposta
1 l drobno zdrobljenega obogatenega biooglja

Kompostni čaj pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 9 (1 del čaja na 9 delov vode). Z njim je dobro škropiti še pred pojavom težav. In nikoli zvečer (da z močenjem ne spravimo rastline v nepotreben šok, noči so vlažne že same po sebi). Če se bolezen pojavi, odstranimo najbolj bolne liste (seveda ne vseh, brez listov rastlina propade) in poškropimo rastline s kompostnim čajem. Ne pozabimo poškropiti spodnjo stran listov.

Vir recepta in fotografij: http://sustainablesmallholding.org/potato-blight-compost-tea/

potatoes in beds
tTreatment for potato blight

leaf treated for potato blight
blight on potato leaf

 

potato blight on leaf

Kaj počnemo v letošnjem maju

KOLEDAR OPRAVIL V MAJU 2015 natisni E-pošta
Na spletni strani Ajde Goriške so objavili vrtna in ostala majska opravila; spet tako, da je veliko bolj pregledno, kot v običajnem setvenem koledarju po Mariji Thun. Pravijo, da bomo zato, ker se zemlja počasi le ogreva, maja lahko sadili, sejali in presajali vse vrste vrtnin in poljščin. Dobra novica za vse, ki jih skrbi, kaj vse da so že zamudili, za vse, ki z malo zavisti pogledujejo po tujih vrtovih … Nič ni zamujenega, kar brez skrbi … časa imamo še vse življenje :).042

NA VRTU

KORENINA

1.5. od 15. ure,
2.5.,
3.5.,
10.5.,
11.5.,
18.5.,
19.5.,
20.5. do 15. ure,
27.5. od 11. ure,
28.5. do 13. in od 20. ure,
29.5.,
30.5.

Še sadimo krompir; sejemo korenje, redkvico, rdečo peso, tudi še čebulo, če bi se radi izognili naletu porove muhe – računajte seveda, da bo v maju posajena čebula morda nekoliko drobnejša, kot bi bila, če bi jo posadili že v marcu ali aprilu.

CVET

4.5.,
5.5. do 8. ure,
12.5.,
13.5. do 17. ure,
16.5. od 15. ure,
205. od 16. ure,
21.5.,
22.5. do 13. ure
31.5.

Sejemo enoletne cvetlice in presajamo trajnice.
Sejemo in presajamo brokoli.

LIST

5.5. od 9. ure,
6.5. od 13. ure,
7.5. do 17. ure,
13.5. od 18. ure,
14.5. do 14. ure,
15.5. od 16. ure,
∆ 16.5. do 8. ure,
24.5. do 12. ure.

Sejemo in presajamo prav vse listnate rastline, tudi por in dišavnice, konec maja tudi brstični ohrovt; delamo tudi potaknjence in jih potikamo ob dneh za presajanje. Zatiramo polže in skrbimo, da se nam ne namnožijo uši in gosenice.

PLOD

∆ 6.5. do 12. ure,
7.5. od 18. ure,
8.5.,
9.5.,
16.5. od 9. do 14. ure,
17.5.,
24.5. od 13. ure,
25.5.,
26.5.,
27.5. do 10. ure.

Sejemo, sadimo in presajamo vse plodovke: kumare, bučke, buče, paradižnik, papriko, jajčevce pa tudi fižol … Z rednim škropljenjem osnovnih b-d preparatov utrjujemo rastline, še posebno paradižnik, kumare in bučke, da se jih ne bo lotila plesen in še druge nadloge.