Za gojenje sladkega krompirja sem izvedela na Tanjinem blogu, in jasno, seveda sem hotela poskusit še sama :).
Takole zrastejo iz gomoljev. Najprej se na površini gomolja pojavijo majhne vijoličaste bodičke, ki se kasneje izkažejo za zametke mladih poganjkov z listi. Gomolje položim v posodo z zemljo, jih do polovice vkopljem vanjo in skrbim, da je prst vedno vlažna. Zanimivo je, da sem na gomoljih, ki sem jih imela v skledi na kuhinjskem pultu, opazila iste vijoličaste bodičke – pa čeprav gomolji niso bili v zemlji, niti niso bili navlaženi … jasno, da sem jih hitro uporabila :).
Ko so mladike velike nekaj cm in imajo že dva ali več listkov, jih tik ob gomolju odlomim in posadim v kompost z bioogljem za presajanje. S tem, ko jih odlomim, spodbudim gomolj batate, da požene nove poganjke. Mladike, ki so zrastle na obodu gomolja, v stiku z zemljo, že imajo korenine, ostale jih zelo kmalu poženejo. Sredi maja bodo šle na svoje stalno mesto, v letos na novo narejen vrt iz slamnatih kock.
Sladek krompir se da pripraviti na veliko različnih načinov, v sladkih in slanih jedeh (za veselo rumene debele palačinke ali polpete, sladke ali slane mafine, pečen v pekaču z mesom in korenjem, kot pire, v enolončnicah …). Ima nizek glikemičen indeks (in je zato super za vse, ki smo radi brez odvečne teže, še posebej pa za diabetike), ter ogromno mineralov (K, Ca, Mg, Fe) in vitaminov (A, B, C, E). Poln je vlaknin. Redno sem ga kupovala, zdaj bi ga rada pridelala sama. Sadike so že :).
Čeprav gre za tropsko rastlino, uspeva tudi pri nas, če so le sadike pripravljene dovolj zgodaj, da lahko gredo okoli 15. maja na vrt, ko je temperatura tal vsaj 10 °C. Spada v skupino slakov in cveti zelo podobno domačemu slaku. Bogato se razvije in lepo pokrije tla, zato je koristen kot pokrivna rastlina med višjo zelenjavo, kjer preprečuje izsuševanje tal. Da lahko poberemo gomolje, traja 80 dni (kakšen bo pridelek, bom torej vedela sredi avgusta). Rad ima zastirko in vlago (zato mu bo po mojem življenje v senenih kockah zelo všeč). Rad ga ima voluhar – se bo treba malo pogovoriti z Mikom, Jackom in Lili … čeprav upam, da bo sajenje v senene kocke tudi za to uspešna rešitev.
Ojla! Vesele praznike želim tebi in tvojim!
Zanima me krompir v stolpu. V gumah mi ni uspelo. L.P Peter
Ojla, hvala, Peter, enako tudi tebi in tvojim :). Te zanima sajenje v senene kocke? V torek bo članek o tem v Jani. Če se ti pa mudi, ti lahko pošljem, kako se to dela, na mail. Lp, Bojca
Zdravo
Prosim za članek, če se da.
Hvala
Miro
miro.epf@uni-mb.si
Torej kupim sladki krompir i dobi, sadike in nato sladki krompir?
Pošljem :). Drži, sladek krompir ali batato kupite v trgovini, potem ga pa spodbudite, da naredi mladike. Te odlomite in posadite (kot podtaknjence). Ko je dovolj toplo (pri meni na Zaplani sredi maja, na Primorskem pa že prej), gredo sadike na vrt ali njivo. Moje bodo letos šle v slamnate kocke, sem navdušena nad to metodo in jo jasno moram preizkusit.
Pozdravljena Bojca
Veseli me, da ti je uspelo!
Vabim te na Suhi Vrh, če boš na našem koncu, mislim, da bi si imele veliko za povedat.
Lep pozdrav in veliko uspehov Tanja
O, Tanja, hvala! Z veseljem pridem, enako velja zate – ko boš kaj v Ljubljani, Logatcu ali na Vrhniki, Zaplana je blizu. Čudovit blog imaš, z veseljem ga berem. Tudi jaz ti želim veliko uspehov in upam, da se kmalu kaj vidiva :).