Tečaj Permakulturni vrt v BC Naklo je že na polovici. Po prvem srečanju sem tečajnikom poslala povezavo na dokumentarec, ki po mojem zelo dobro odgovarja na večno vprašanje dvomljivcev: “Ja, seveda, fina tale permakultura, samo hrane pa ne bi mogli dovolj pridelati z njo. To je spet nekaj new ageovskega, hipi flower power pa takele. Za zaresno pridelavo še vedno rabimo gnojila, pesticide in nafto. Drugače pač ne gre. Dream on … :).”
Na kratko o temle filmu: režiserka in glavna “igralka” v njem je Rebecca Hosking, hči kmeta, rejca govedi. Starša si nista želela, da bi življenje preživela v hlevu, zato je šla študirat, potovala po svetu, snemala dokumentarce … Ko sta starša ostarela, se je vrnila na domačo kmetijo. Z dilemo edinke – kdo bo prevzel? Njen oče ni bil navdušen, da bi hči ostala doma. Po njegovih besedah so kmetje na kratko in brez ovinkarjenj – kidači dreka. In to brez vsak garancije, da bodo sploh obstali. Kmetije in delo na njih so življensko odvisne od nafte in njene cene, zato mali kmetje vse težje preživijo. Vsega tega svoji hčerki ni privoščil. Na srečo so leta potovanj Rebecci omogočila dostop do informacij, ki jih, če bi ostala doma, verjetno ne bi dobila. Tako je izvedela, da je možna tudi drugačna kmetija, drugačna živinoreja, kjer ni treba kar naprej kravam dovažati sena v hlev in iz njega odvažati kravjekov, niti biti na milost in nemilost prepuščen korporacijam, naftarjem in tovarnam kemikalij … O drugačnih možnostih in kako priti do njih, se je učila od pionirjev na permakulturnih kmetijah v VB. Rešitve, ki jih je našla za domačo kmetijo, so logične in preproste; včasih res nekaj najbolj simpl najtežje vidimo. Vzemite si nekaj časa in poglejte (priporočam bolj kot večino TV programa :)
Permakultura za telebane 