Paradižniki, nematode in obogateno biooglje

Že na malem domačem vrtu je človeku hudo, če kaj ne uspe. Ko pa zbolijo celi nasadi v rastlinjaku ali na njivi, njihov pridelek pa je vir zaslužka za lastnike, se hec neha. Večina profesionalnih pridelovalcev se zato ne otepa kemikalij in umetnih gnojil – riziko, da bi jim posel propadel, je prevelik …

Za ekološke profesionalce, ki se jim nestrupene metode ne zdijo hokus pokus, pa vseeno obstajajo poti. Iz VB sem dobila članek o tem, kako so z obogatenim bioogljem rešili pred propadom rastlinjak z ekološko pridelavo paradižnikov na Portugalskem. Ne le, da so paradižnike, ki so jih žrle nematode, pozdravili, tudi pridelek je bil na koncu občutno večji – za 7 %. Ker so tudi naši paradižniki vsako leto bolni, me je zanimalo, kaj so pogruntali tokrat.

Biooglje kompleks GroChar smo dodali v peščeno prst v našem rastlinjaku.
Pridelek se je povečal za 7 %, okuženost z nematodami se je zmanjšala.”
Paul Howlett, Head of Agronomy at Vitacress Tomatoes
*
Nematode ali krompirjeve ogorčice so mikroskopski črvi, ki naredijo veliko škode na krompirju, paradižnikih in jajčevcih, v slast jim gredo tudi buče, čebula, korenje, bamija, grah in fižol. Na prvi pogled rastlinam ni videti, da jih tam spodaj (v koreninah) nekaj žre – sprva so samo manjše in slabše razvite od zdravih sorodnic. Začne se tako, da spodnji paradižnikovi listi postajajo rumeni, nato se zvijejo, počasi sušijo … bolezen napreduje po steblu navzgor. Sčasoma se razlika čedalje bolj opazi, na koncu rastline propadejo. Z ogorčicami okužena prst bo takšna tudi naslednje leto. Razhudnikov (paradižnik, paprika, krompir) zato nikoli ne sadimo več let zapovrstjo na istem mestu in nikoli kot sosede.
*
Nematode poškodujejo korenine in tako preprečijo absorbcijo vode in hranilnih snovi, kar se kaže kot venenje. Okužene rastline postanejo tudi bolj dovzetne za druge bolezni – in plesen ima veselje. Naloga plesni je namreč, da iz narave odstrani vse, kar ne more živeti – očisti naravo tistih, ki niso sposobni preživeti. Torej je plesen nekakšna mrhovinarka rastlinskega sveta, ki naredi prostor za nova bitja. Tudi tukaj je bistvo skrito očem – nevidne ogorčice so pravi vir zla, plesen samo dokonča in počisti za njimi … poanta torej ni v borbi proti plesni, pač pa oživitev prsti in krepitev paradižnika. Zdaj razumem na videz čudno dejstvo, da komu niti skrbno s strehicami pokriti paradižnik ne uspe, komu drugemu pa raste povsod okoli hiše, na najbolj nemogočih mestih, in je srečen.
*
Najbolj učinkovita metoda za boj z nematodami je izboljšanje tal, ki omogoči, da zemljo osvojijo koristni mikroorganizmi, ki bodo učinkovito konkurirali nematodam. V bogati, živi zemlji, bo ustvarjeno močno in zdravo ravnovesje vseh živih bitij, in škodljive nematode ne bodo mogle prevladati. In v močni, zdravi zemlji bodo tudi rastline močne in zdrave, z močnim imunskim sistemom – in takšne se bodo boleznim uspešno uprle. Logično, ne :).
*
In kako je bilo na Portugalskem? V Vitacressovem rastlinjaku so se kolonije mikoriznih gliv iz obogatenega biooglja GroChar lotile parazitskih Meloidogyne nematod: najprej so jih privabile, potem pa požrle in tako zaščitile koreninice paradižnika.
*
Šef Vitacressa, Paul Howlett, je povedal tole: “Vse skupaj se je zgodilo v najbolj kritičnem obdobju našega dela. Na Portugalskem gojimo paradižnike pozimi in z njimi zalagamo dežele, kjer takrat ne raste. V času, ko je zaradi krajšega dneva svetlobe manj, je obogateno biooglje pospešilo razvoj korenin in hkrati rastline zaščitilo pred škodljivimi mikroorganizmi.”
*
Povezavo na članek za vse, ki vam angleščina ne dela težav, objavljam tukaj: Portugal Vitacress combats nematodes with biochar based soil improver.
Še ena slika iz rastlinjaka: rastline so po dodanem Biooglju kompleks že na pogled drugačne: so močnejše, bolj izrazito zeleno obarvane, listi so bleščeči in zdravi, paradižniki imajo tudi več cvetov.

 

Advertisements

7 thoughts on “Paradižniki, nematode in obogateno biooglje

  1. Pozdravljena Bojca,

    Tole je pa kot nalašč rešitev za moj problem. Lani sem postavila rastlinjak nad gredo kjer je bil obolel paradižnik in vanj posejala motovilec, radič in kolerabo. Letos in naslednje leto nisem nameravala saditi paradižnika zaradi težave s plesnijo. Mika me, da bi naredila tale test z biočar kompleksom. Koliko na m2 biočarja bi moralo biti oz kako se na lotim zadeve?

    Hvala za odgovor in lep pozdrav,
    Stanka

    • Pozdravljena, Stanka! Hvala za vprašanje, z veseljem bom povedala kar vem o tem :). Na Portugalskem so dodali po 2 kg obogatenega biooglja na m2, ker je bila zemlja zelo bolna in peščena, oni pa so profesionalni pridelovalci, in so seveda hoteli uspeh brez vsakega dvoma in rizika. Dobavitelj priporoča 1 kg na m2, če ga potresemo po prsti, ali 10 %, če merimo volumsko (torej naj bi bilo biooglja ena desetina prsti). Pred kratkim sem zato nabavila tudi velike, 20 kg vreče obogatenega biooglja, ki so na enoto pol cenejše od 1 kg tulcev. Po mojih izkušnjah dober učinek dosežemo že, če dodamo po 250 g obogatenega biooglja na m2. Seveda pa je potrebna količina odvisna od tega, kako bolna in iztrošena je prst. Lahko pa obogateno biooglje dodamo tudi tako, da vsaka sadika dobi po eno majhno skodelico obogatenega biooglja direktno v sadilno jamico. Tako bo poraba še manjša in bolj ciljana. Obogateno biooglje itak ostane v prsti, in če ga potem vsako leto ob sajenju spet dodajamo, se ga bo postopoma nabralo, v nekaj letih ga bo veliko, zemlja pa živa in močna.

      • Nekaj mi ni čisto jasno. Biooglje kompleks je nekaj drugega kot oglje v tulcih? Ali moram nabaviti tistega, ki se prodaja v tulcih?

  2. Isto je, Biooglje kompleks je ime izdelka (obogateno biooglje z mikorizo, glistino, aktinomicetes bakterijami itd.), pakirano pa je v tulce po 1 kg ali velike vreče po 20 kg. Tukaj je še link na izdelke s fotkami: http://www.gajinvrt.moonfruit.com/#/biooglje-kompleks/4586887735. Pri vsej stvari je pomembno ločiti oglje, biooglje in obogateno biooglje … da ne kupimo nekaj, kar ima na videz pravo ime, v resnici pa ne deluje, ker pač ni prava stvar.

  3. Pozdravljena,

    Prosim vas za nasvet. V gročar sem posejala gomoljno zeleno (ostalo pa še bom). Sedaj me zanima kako je z vlaženjem. Sedaj je pokrito s tanko folijo na kateri se je spodaj nabrala rosa. Ali to pomeni, da je dovolj vlažno? Lani sem tudi sejala v gročar in vem, da sem preveč vlažila, ker so nekatere rastline ovenele. Ali obstaja kakšen indikator za vlago? Kakšna je vaša izkušnja?

    Hvala za odgovor in lep pozdra, Stanka

    • Pozdravljena, Stanka,

      če se je nabrala rosa, je vlage preveč. Odstranite folijo toliko, da se osuši, da gre vlaga ven, potem pa jo namestite nazaj. Komposti z bioogljem potrebujejo manj vlage in manj pogosto zalivanje, ker jo več in dlje zadržijo kot običajni substrati. Na ta način omogočijo mladim sadikam bolj enakomerne pogoje – ni možno, da bi bilo enkrat preveč mokro, potem pa sušno. Paziti moramo le, da ne zalijemo preveč – tako kot smo to navajeni od prej. Želim vam, da vam letos vse odlično uspe!

      Lep pozdrav, Bojca

      P.S. Še glede indikatorja za vlago: prst ne sme biti premočena, da bi v njej čutili močo, ampak samo prijetno vlažna. Najlažje to občutimo s prsti. Če o stisnemo v pest, voda ne sme kapljati ven – potem je bilo zalivanja preveč.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s