Domača naloga o polžih

Prsti me že malo srbijo … na srečo je zemlja mokra in težka, dan še vedno kratek in ni bojazni, da bi naredila bedarijo z ritjem po vrtu. Nikamor se ne mudi, čeprav se počasi že ogrevam za novo sezono. Pregledovanje semen, brskanje po setvenem koledarju, zbiranje idej … Kar naenkrat bo pomlad. In z njo polži ;). Na srečo rdeči na mojih 620 m še niso prilezli, je pa tema vedno vroča – ga ni vrtičkarja, ki ga ne bi zanimala.

Prijateljica Mateja je na domačem vrtu v Podutiku zaradi polžev postavila res lepe (in kar drage …) lesene visoke grede. Čez parcelo ji teče potoček (žal preverjeno neuporaben, voda je strupena), in prav zaradi njega je vrtna zemlja polna rdečih polžev. In zaradi tega uporabna prav toliko, kot če bi bila polna težkih kovin. Katastofa. Polžemora ne mara uporabljat, zato se je odločila, da bo vrt prestavila eno nadstropje višje. Predlagala sem ji, da bi vmes naselila še kakšno raco tekačico ali dve, to bi se zabavali v labirintu med lesenimi zaboji :). Pa ni bila preveč navdušena. Mestno dete pač. Race namreč kakajo, kar povprek, ne tako kot muce, v škatle s peskom :).

Idej, kako lahko zmanjšamo rdečo nadlogo, je veliko. Npr. tele:

  • na vrt privabimo krastače: naredimo ribnik, dovolj bo tudi kakšna vkopana posoda, prevrnjen lonec (saj ni treba, da je grd, vse skupaj je lahko kar lično postavljeno) z nekaj vode v senci pod grmom, kupček kamnov zraven, da se lahko stlačijo vmes … Rade se naselijo v škarpnike z rožami. Sploščene se zalezejo v špranje, potem me pa strašijo, ko vlečem bršljan s koreninami iz razpok … Saj jih imam rada, ampak ne, ko skupaj s koreninami bršljana izvlečem malo gomazečo gmoto …
  • po vrtnih gredah okoli sadik potresemo mleto kavo (ne zoc od kuhane kave). Zadevo je seveda treba obnavljat po vsakem dežju.
  • sadike pred sajenjem zavijemo v bezgovo listje in jih posadimo tako, da vršički listja gledajo iz zemlje.
  • zbiramo polže s pomočjo bananinih olupkov, potem pa odstranimo z vrta (dokaz – slika spodaj :).

Med brskanjem po spletu sem našla raziskovalno nalogo o polžih. Avtorica Katarina Žnidarec mi je dovolila, da objavim link nanjo. Kar sem naredila s še večjim veseljem, ker je raziskovalka šolarka, ki se je vsega skupaj lotila zelo sistematično – in empirično. Zanimivo pripravljeno raziskavo Kako se znebiti španskega lazarja lahko v celoti preberete TUKAJ.

polzi banane

Advertisements

4 thoughts on “Domača naloga o polžih

  1. Potrjujem, bananini olupki delujejo, prav tako bezgovo listje in narezane mlade veje. Tudi pepel in žaganje deluje, kavo bom pa še “sprobala”.
    Pa en lep kraški pozdrav Judita

  2. Menim, da bi tale punca morala razmisliti v smeri ČIŠČENJA VODE, ker je to najboljša stvar na vrtu- poleg seveda zelenjadnic. Voda, ki teče prek 7 kamnov je stari pregovor, rastlinje v stoječi vodi, ki nase veže neželjene elemente, filter z navadnim ogljem…
    Ohraniti mora vodo!

    Lp, Marjan

    • Drži, vsi jo moramo ohraniti. Samo pri tako onesnaženem potoku bi bilo lažje zbirati kapnico, kot pa ga “obdelati”. Pa tudi za njen vrtičektrenutno ne potrebuje več kot sod kapnice. Morda kdaj kasneje. Hvala za komentar!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s