Ste že slišali za roza zaslone za drevesa? Rdeči del svetlobnega spektra najbolj pospešuje fotosintezo, roza barva pa ta del spektra učinkovito usmerja. Avstralci (kdo pa drug :) so pogruntali, da so roza zasloni najboljši za mlada drevesa. Urednica revije Moj mali svet Marjetka Hrvatin je bila navdušena, jaz tudi :). Tukaj je še na kratko nekaj drugih idej in navodil iz novembrskega članka o sajenju dreves v reviji Moj mali svet:
… žal kar 25 % dreves po sajenju propade. Če hočemo, da bodo (skoraj) vsa drevesca preživela, je pomembno sledeče:
- Sadilno jamo izkopljemo 10 do 14 dni pred sajenjem drevesa. Široka naj bo za 3 do 4 premere lonca, v katerem smo pripeljali drevo in enkrat globlja od lonca.
- Pred sajenjem koreninsko grudo temeljito namočimo (vsaj za 10 minut) in s tem izrinemo tudi morebiten zrak med koreninami.
- Zaščita pred voluharjem: koreninsko balo lahko ovijemo s kovinsko mrežo ali pa sadilno jamo obložimo s plastjo ovčje volne.
- Izkopano prst z dna sadilne jame pomešamo s kompostom in jo tako izboljšamo.
- Drevesce mora biti posajeno enako globoko, kot je bilo v loncu. Pazimo, da je cepljeno mesto vsaj 5 cm nad nivojem prsti.
- Dobro poskrbimo za prst, ker brez dobre prsti drevesca pač ne bodo mogla uspešno rasti. Peščeno ali glinasto prst najlažje izboljšamo z bioogljem – postala bo bolj rahla, pa tudi vlago bo lažje zadržala.
- Za dodatno hrano in zaščito v sadilno jamo nasujemo že pripravljen izdelek, t.j. z mikroorganizmi obogateno biooglje z dodanimi mikoriznimi glivami, algami, glistino in kalijevim fosfatom.
- Drevescu z golimi koreninami pred sajenjem odrežemo predolge, suhe ali poškodovane korenine. Krošnjo listavcev prav tako obrežemo za 1/4 in jih tudi s tem razbremenimo, da lahko vso svojo življenjsko energijo usmerijo v korenine.
- Pred posaditvijo v sadilno jamo zapičimo debelejši lesen kol, ob katerega bomo privezali deblo mladega drevesa, da mu bo v oporo. Deblo h kolu privežemo z vrvjo ali rafijo tako, da vrv oblikujemo v osmico (vrv se križa med kolom in deblom).
- Drevesce vedno sadimo navpično, ne sme biti nagnjeno.
- Po sajenju tla okoli debla potlačimo s škornji, nato pa drevesce dobro zalijemo. Za to delo raje uporabimo zalivalko kot pa vrtno cev, ker tako lažje nadzorujemo količino. Zalijemo z vsaj 10 do 20 l postane vode ali kapnice.
- Tla okoli sveže posajenega drevesa lahko zaščitimo še z zastirko iz organskih snovi (listovka, lubje, slama). Ta bo zadrževala vlago in preprečila, da bi mladiko prerastel plevel. Vendar zastirka ne sme biti predebela (dovolj je nekaj cm) ali zbita (da ne začne gniti ali plesneti). Prav tako je ne smemo položiti povsem do debla: okoli debla naj bo nekaj cm praznega prostora.
IN ZDAJ, NAGRADNA IGRA!
(zakaj? ker jo je fino vsake toliko imeti … ;)
Najprej nagradno vprašanje:
Za večino dreves in grmovnic je najbolje, da jih posadimo jeseni, ker …
a) … postanejo, ko se že malo ohladi, deževniki bolj zaspani in ne grizejo več tako močno koreninic.
b) … imamo pozno jeseni okoli hiše nekoliko manj zaraščeno in lažje najdemo še kakšen prostorček za drevo.
c) … so si to neumnost izmislili biodinamiki.
d) … je jeseni manjša možnost, da bi drevo trpelo žejo, moč usmeri v korenine in ne v poganjke in liste, zato je verjetnost, da bo preživelo, večja.
A bo težko?
Nagrade so 3:
1. Pospeševalec rasti dreves (5 kg),
2. Zaščitnik dreves (5 kg) in
3. Biooglje kompleks (1,2 l ).
Za nagrado bo treba opraviti dvoje nalog:
- izbrati enega izmed zgornjih odgovorov na nagradno vprašanje (a, b, c ali d) – če se le da, pravilnega, IN
- poiskati in našteti sestavine vsaj enega od treh izdelkov, ki so za nagrado!
Sodelujete lahko do 8. decembra 2014, ko bo žrebanje.
Pišite na: bojcajanus@gmail.com ali v komentarje pri tej objavi.
Še bolj bom pa vesela, če boste dopisali še kakšno modro stvar o sajenju dreves, grmovnic in vrtnic, ki ste jo pogruntali sami ali slišali od drugih.
P.S. Če mislite, da ne boste rabili izdelkov za drevesa, grmovnice in vrtnice, niti zdajle, jeseni, niti kasneje, spomladi, pa morda posredujte nagradno igro tistim, za katere mislite, da bi jim prišlo prav (lahko tako, da kliknete na FB gumbek tukaj spodaj).
Permakultura za telebane 
Živjo, veseli me, da ste zopet našli čas in imate več objav na svojem blogu. Moram reči, da sta me vaš blog in knjiga Permakulturni vrt pritegnila v permakulturno vrtnarjenje in to jesen sem znanje še razširila s pridobitvijo certifikata permakulturne načrtovalke. Rada bi se vam zahvalila, ker ste tlakovali pot za vstop v permakulturo… HVALA!
Sama kaj več kot maline ali drnulje še nisem posadila, zato izkušenj s sajenjem dreves nimam, se pa vsekakor strinjam s tem, kar ste napisali :) Če bom izžrebana mi bodo vaši izdelki zelo koristili, ker ravno letos imam namen posaditi svoje prvo drevo.
Poskusila bom odgovoriti na nagradno vprašanje:
1. pravilni odgovor je: d
2. in Pospeševalec rasti vsebuje z mikroorganizmi obogateno biooglje z dodanimi mikoriznimi glivami, algami in glistino
Lep permakulturni pozdrav,
Nives Okorn
Pozdravljeni,
že dolgo časa spremljam Vaš blog in vaše zanimive objave. Tudi sama se trudim urejati svoj vrt po načinu permakulture, letos sem začela z tem prvič in mi je zelo dobro uspelo =) Na vašem blogu pa sem našla veliko zanimivih predlogov in idej.
Sama sem poskusila s sajenjem že ukoreninjenih dreves in na način, da sem mlade poganjke odrezala jih na koncu narezljala z nožkom jih potisnila v zemljo z veliko hranili ter na vrhu premazala s smolo, drevesca so se lepo prijela in ričela tvoriti poganjke. Prav tako pa sem od znancev prejela zanimivo informacijo o razmnoževanju dreves in grmovnic na način, da se na čim bolj mlado vejo namesti prerezan lonček, ki ga povijemo ter vanj nasujemo zemljo in pustimo dlje časa, drevo pa na tem mestu požene korenine – zemlja se zaliva s pomočjo dežja, razen ob suši je potrebno dodatno zalivanje. Čez nekaj časa lahko lonček odstranimo, odrežemo vejo in posadimo drevo, še bolje je če pred tem ko namestimo lonček vejo na tistem mestu rahlo postrgamo z nožkom.
In zdaj še odgovor na nagredno vprašanje:
1. Pravilni odgovor: d
2. Biooglje kompleks vsebuje: 90% z mikroorganizmi obogatenega biooglja in 10% morskih alg, glistine in mikoriznih gliv
Lep pozdrav in še mnogo zanimivih objav, ki jih z veseljem berem,
Metka
Lepo pozdravljeni!
Pravilen odgovor se glasi: d) … je jeseni manjša možnost, da bi drevo trpelo žejo, moč usmeri v korenine in ne v poganjke in liste, zato je verjetnost, da bo preživelo, večja.
Sestavine pospeševalca rasti dreves so: Biooglje kompleks z mikoriznimi glivami, algami in glistino.
Lep pozdrav,
Patricija Š.
Pozdravljeni,
Ponovno objavljam svoj komentar – saj je prejšnji na žalost nekam izginil:( Še enkrat se Vam iskreno zahvaljujem za vaše objave, saj vaš blog z veseljem spremljam že dlje časa in sem na njem našla ogromno zanimivih idej in nasvetov, ki jih tudi sama z veseljem uporabljam. Sicer sem z permakulturo nekako začela leto nazaj tudi po vaši zaslugi, saj me je ta način vrtnarjenja zelo pritegnil in so bili vidni že osupljivi in zanimivi rezultati, rastline na vrtu pa rastejo bolj z veseljem in lepše obrodijo:)
Odgovor na nagradno vprašanje:
1. Pravilni odgovor: d
2. Biooglje kompleks vsebuje: 90% z mikroorganizmi obogatenega biooglja in 10% morskih alg in mikoriznih gliv
Dodajam še zanimiv način presajanja oziroma razmnoževanja dreves: Na čim mlajši vejo damo prerezan lonček (tako da ga prerežemo po eni strani, da se ga lahko ovije okoli veje) in nato vanj natrosimo hranljivo zemljo, če je suša moramo zemljo dodatno zalivati, čene namesto nas to opravi dež in čez nekaj časa začne drevo tam poganjati korenine, še bolje je če na mestu kamor smo dali lonček vejo narahlo nastrgamo z nožem. Ko je korenin že dovolj vejo preprosto odrežemo in posadimo drevo ali grmovnico.
Sama pa sem sadila oziroma razmnoževala grmnovnice kar na tak način, da sem odrezala vejo, jo nastrgala z nožkom in jo potisnila v zelo hranljivo zemljo in po potrebu vrh zalila s smolo. Grmovnice so se lepo prijele in pričele tvoriti poganjke.
Upam da vam bo kateri od predlogov prišel prav.
Želim vam lep da in še veliko zanimivih objav.
Metka