Marmeljad z jerebike in robidnjic

Ne, naslov ni poln napak, je nalašč tako. Ker je ta marmelada podivjana, ni kaj. Ker je iz samih tadivjih bobic tu naokoli. Okus je božanski, zbudi divjaka v človeku. Ste brali Ronjo, razbojniško hči? No, tako nekako.

IMG_1080

Zaplana, jutro. Če dobro pogledate, je na levi strani fotografije mlada jerebika.

Ko smo se pred leti lotili obnavljanja hiše, je na njeni severni strani rasla mlada jerebika, visoka kakšnih 5 metrov. O jerebiki sem izvedela same lepe stvari (da odganja hude duhove, so mislili stari Kelti, pa da je dobra za živino in da njeno listje ohranja krompir v kleti, da ta ne skali) in mi je bilo drevesa žal. Jasno je bilo, da bo morala stran, ker je bila napoti. Zato sem predlagala, da bi jo presadila. In naletela na gluha ušesa in zamahovanje z roko, češ, ti jih pa pihneš. Vztrajala sem – kaj pa je to presaditi takole drevesce. In potem na lastne roke ugotovila, da 5-metrsko drevesce ni mačji kašelj. Še ko je bilo podrto in okleščeno, ga nisem mogla niti premaknit. Jaz bi ga pa presajala … Od takrat z malo večjim spoštovanjem gledam na tihe orjake, ki rastejo okoli naše hiše. In na moč vetra, ki je nekoč, kot bi malo za hec razmetal zobotrebce, prelomil in na teraso pred spalnico odvrgel dve visoki smreki. Da sta punci, ki sta bili sami doma, po telefonu poročali: Mami, a veš, da imamo novoletne smrekice kar pred balkonskimi vrati :)

Takole divjaško marmelado je zelo lahko narediti. Malo težje je priti do sestavin. Jerebika, ki raste za našo hišo, je pametne sorte in je zrastla kakšnih 15 m visoko, zato za to, da dobim njene jagodke, uporabim teleskopski pripomoček za rezanje vej. Plezala pa po njej res ne bi – tudi če bi imela kakšnih 30 kg manj, ne. Pa nič hudega, le naj kaj jagod ostane, kosi so nori nanje in se z veseljem pasejo po njej.

IMG_1107

Okoli hiše zdaj raste že kar nekaj malo večjih in malo mlajših jerebik, ki so jih vse nakakali kosi. Hvala, kosi. Eno že nekaj let gledam, kdaj bo začela rojevat. Si vzamejo čas.

Na drugi strani (oziroma kar pod njo), ob ograji raste robida, polna robidnic, ki zorijo lepo sistematično postopoma; tako jih je vedno nekaj za pozobat, ko pridem na obisk. Slaba stran je pa ta, da zelo spretno trga kožo z rok in te ujame za jopico in le nerada spet spusti. Najlažje jo oberem tako, da z eno roko pridem za eno jagodo, z drugo pa populim vse ostale in na koncu še tisto prvo. Potem pa na novo vejico z robidami.

IMG_1105

Iz kile jerebikinih in robidinih jagod dobim cca pol kile marmelade. In nekaj svežega soka, ki ga spijemo kar tako. Sladkam manj, kot je običajno predlagano (na kilo jagod pol kile sladkorja), ker imam raje manj cukra pa več vitaminov. Računam na jerebiko, ki vsebuje sorbinsko kislino, da se marmelada kljub pomanjkanju sladkorja ne bo pokvarila.

IMG_1077

Robidnice in jerebike operem, stresem v lonec in dodam toliko vode, da so komaj pokrite. Pristavim in zavrem, potem pa samo ugasnem štedilnik. Počakam, da se ohladi, in odcedim sok (ta je za popit). Potem pretlačim jagode (nekateri jih stisnejo skozi sito). Meni je škoda vsakega delčka jagodičevja in jih raje samo dobro zmiksam. Dodam sladkor, dobro zmešam in napolnim v kozarčke. Njam, za podivjat dobro.

IMG_1103

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s