Za biooglje ni nikoli prepozno 26.5.13

IMG_0292

Danes je pri dnevniku na SLO1 Matevž Lenarčič (ki je z malim Pipistrelovim Virusom preletel severni tečaj – bravo!!!) povedal, kako onesnaženi so najbolj deviški deli sveta. Popackani so s t.im. “črnim ogljikom” (po domače se temu reče saje), zaradi katerega je snežno bel sneg in ledeno moder led obarvan sivo črno. In zaradi katerega se led in sneg topita še hitreje, saj vsrkata in zadržita več sončne toplote, kot bi jo sicer.

Biooglje je super na vrtovih, kjer (med drugim) zaradi njega tudi sadimo in sejemo lahko hitreje, ker deluje biooglje na vrtu enako kot črni ogljik na severnem in južnem polu. Pomaga, da se prst spomladi hitreje segreje in toploto dlje obdrži. Seveda pa to, kar je dobrodošlo na vrtu, na severnem tečaju ni.

Vesela sem Lenarčičevega poročila. Pa ne zato, ker bi se veselila tega, da je svet tudi tam, kjer ljudi zlepa ne srečaš, ves popackan, pač pa zato, ker presega kokošje (kokoškam se iskreno opravičujem, mislim da jim s to primerjavo delam krivico) prepire med znanstveniki, ki se kregajo, ali se svet segreva, ali ne. Ali sploh obstaja efekt tople grede ali ne. Ali se naš planet segreva zaradi človekovega packanja, ali ne. Ki na podlagi takih ali drugačnih podatkov izdelujejo take ali drugačne modele in si potem, ko nasprotniki nemudoma ne popadajo na kolena, skoraj spulijo lase in histerično kokodakajo naprej. Koga to briga. Medtem pa naš planet pridno packamo naprej. Koga to briga …

Pravzaprav sem hotela povedat tole: za biooglje ni nikoli prepozno. Nikoli ni prepozno, da ga dodamo na vrt (pod pogojem, da so v njem že naseljeni mikroorganizmi – tako kot je to v Biooglju kompleks ali če doma narejeno biooglje vsaj en mesec pustimo v kompostu). Posajenim drevesom ga dodamo tako, da skodelico posujemo ob vznožje drevesa in ga rahlo vdelamo v tla; enako tudi pri že posajeni zelenjavi. Glede na hlad in vlago, ki zdajle vladata po slovenskih vrtovih, je biooglje pametno nasuti pod paradižnike in druge rastline, ki jih z veseljem napadejo glivice in plesni.

Za biooglje pa ni prepozno niti na globalni ravni. Z “obratnim rudarjenjem” – ko ogljik namesto, da bi ga kot CO2 spuščali v ozračje ali s sajami packarili svet, ogljik kot biooglje spravimo nazaj v tla. Z njim obogatimo prst, zadržimo več vlage in hranil, spodbudimo razvoj mikorize, privabimo deževnike, oživimo prst … Več, ko bo ljudi, ki bodo uporabljali trajnostne metode pridobivanja biooglja (mimogrede, kope to niso), manj bo “črnega ogljika”, ki bo pomagal topiti led in sneg na tečajih.

Advertisements

2 thoughts on “Za biooglje ni nikoli prepozno 26.5.13

  1. Ojla, vem da se z tem ne strinjaš ampak men se ni dal več v biocharu kuhat, pa sm kr oglje kupil in ga namočil v vodo z mikroorganizmi ki sem jih pridobil iz Organkota Em tehnologija pa ti povem da na vrtu kjer je bila rast najslabša je bilo letos najbujnejše, blitva rdeča je enkrat večja od iste blitve ki je bila na visoki gredi.

    • Lepo, da priznaš, da se ne strinjam :) Za vsako oglje velja, da je treba vedeti, iz česa je narejeno (da ne dobimo strupov, težkih kovin itd na svoj eko vrt), pa tudi – saj veš kako mislim – dokler je to na majhni gredi, nobene posebne škode; ko pa gre za večje površine, je pa bolje delati “trajnostno”. Samo, da ti je uspelo!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s