Archive | maj 2013

Bi radi pridelali več? 29.5.13

Bi radi pridelali več? Potem nehajte ubijati skriti svet pod vašimi nogami.

12SOIL-articleLarge

Vir slike: http://www.nytimes.com/2013/05/12/opinion/sunday/the-hidden-world-of-soil-under-our-feet.html?pagewanted=all&_r=0

Zadnji dve leti in pol pišem za revijo Moj mali svet; vsak mesec po en članek o permakulturnem vrtu. Zadnji članek (objavljen je v junijski številki revije, ki bi že morala biti v mojem nabiralniku), ima naslov Zdrav vrt ne potrebuje mineralnih gnojil.

Ne le, da jih ne potrebuje, ubijajo ga. Enako kot lopatenje.

Stvar je zelo preprosta: že 460 milijonov let kar 90 % rastlin za to, da pride do hranil, uporablja super učinkovit sistem, ki se mu reče mikoriza. Gre za simbiozo (t.j. vzajemno koristno povezavo) med rastlinami oz. njihovimi koreninami in glivami. Ta droben in očem komaj opazen sistem omogoča, da v gozdu, ki ga nihče ne lopati, orje, grabi, štiha, čisti in gnoji, zrastejo takšni orjaki, kot so sekvoje, težke od 1000 do 1400 ton.

Mineralna gnojila smo začeli uporabljati po drugi svetovni vojni, ko je bilo treba najti nove odjemalce za tovarne bojnih strupov. Te kar naenkrat niso več imele kupcev, kapacitete pa ogromne. In ker so njihovi lastniki očitno znali dobro lobirati, jih je v njihovi vnemi prodora med kmete podprla tudi država.

Čeprav – me je zadnjič v debati opomnila prijateljica Mateja – umetna gnojila, pesticidi, herbicidi, fungicidi in insekticidi pravzaprav dejansko res dostavijo, kar obljubljajo. Prsti dodajo elemente, ki jih rastline potrebujejo, in pobijejo vse, ki so nam napoti. Škoda le (in v tem grmu tiči zajec), da ob tem mimogrede uničijo tudi mikrosvet, zaradi katerega je prst sploh živa. Živost prsti pa je pogoj za njeno rodovitnost. In potem je treba v na pol mrtvo prst dodajati čedalje več dragih kemikalij, da vsaj približno ohranimo pridelek (še dobro, da država pomaga s subvencijami ;).

Sistem deluje do takrat, ko prst dokončno umre in namesto humusa na vrtu in na njivi najdemo mrtev pesek. Zato – drži, res je, kemikalije delujejo. A le na kratek rok, posledice so pa dolgotrajne in usodne. Kratkovidnežev, ki jih zanima samo profit, to seveda ne zanima.

Mene pa. In mislim, da vse, ki tole berete, tudi :)

Advertisements

Za biooglje ni nikoli prepozno 26.5.13

IMG_0292

Danes je pri dnevniku na SLO1 Matevž Lenarčič (ki je z malim Pipistrelovim Virusom preletel severni tečaj – bravo!!!) povedal, kako onesnaženi so najbolj deviški deli sveta. Popackani so s t.im. “črnim ogljikom” (po domače se temu reče saje), zaradi katerega je snežno bel sneg in ledeno moder led obarvan sivo črno. In zaradi katerega se led in sneg topita še hitreje, saj vsrkata in zadržita več sončne toplote, kot bi jo sicer.

Biooglje je super na vrtovih, kjer (med drugim) zaradi njega tudi sadimo in sejemo lahko hitreje, ker deluje biooglje na vrtu enako kot črni ogljik na severnem in južnem polu. Pomaga, da se prst spomladi hitreje segreje in toploto dlje obdrži. Seveda pa to, kar je dobrodošlo na vrtu, na severnem tečaju ni.

Vesela sem Lenarčičevega poročila. Pa ne zato, ker bi se veselila tega, da je svet tudi tam, kjer ljudi zlepa ne srečaš, ves popackan, pač pa zato, ker presega kokošje (kokoškam se iskreno opravičujem, mislim da jim s to primerjavo delam krivico) prepire med znanstveniki, ki se kregajo, ali se svet segreva, ali ne. Ali sploh obstaja efekt tople grede ali ne. Ali se naš planet segreva zaradi človekovega packanja, ali ne. Ki na podlagi takih ali drugačnih podatkov izdelujejo take ali drugačne modele in si potem, ko nasprotniki nemudoma ne popadajo na kolena, skoraj spulijo lase in histerično kokodakajo naprej. Koga to briga. Medtem pa naš planet pridno packamo naprej. Koga to briga …

Pravzaprav sem hotela povedat tole: za biooglje ni nikoli prepozno. Nikoli ni prepozno, da ga dodamo na vrt (pod pogojem, da so v njem že naseljeni mikroorganizmi – tako kot je to v Biooglju kompleks ali če doma narejeno biooglje vsaj en mesec pustimo v kompostu). Posajenim drevesom ga dodamo tako, da skodelico posujemo ob vznožje drevesa in ga rahlo vdelamo v tla; enako tudi pri že posajeni zelenjavi. Glede na hlad in vlago, ki zdajle vladata po slovenskih vrtovih, je biooglje pametno nasuti pod paradižnike in druge rastline, ki jih z veseljem napadejo glivice in plesni.

Za biooglje pa ni prepozno niti na globalni ravni. Z “obratnim rudarjenjem” – ko ogljik namesto, da bi ga kot CO2 spuščali v ozračje ali s sajami packarili svet, ogljik kot biooglje spravimo nazaj v tla. Z njim obogatimo prst, zadržimo več vlage in hranil, spodbudimo razvoj mikorize, privabimo deževnike, oživimo prst … Več, ko bo ljudi, ki bodo uporabljali trajnostne metode pridobivanja biooglja (mimogrede, kope to niso), manj bo “črnega ogljika”, ki bo pomagal topiti led in sneg na tečajih.

Markov vrt in nesmiselnost “pravilnega” 20.5.13

Marko mi je napisal:
Takole je meni uspelo pripraviti vrt. Jaz mu pravim otroška soba za velike otroke! :-)
Že raste!!

Ko sem si ogledala fotke, mi je šlo takoj na smeh. Težko razložim, ampak v vsem skupaj je toliko humorja in (kot bi rekla moja prijateljica Manja) šmafuja* (s poudarkom na u-ju), da ti mora iti na smeh. Razen če ni človek usekan na pravila, kako se kaj dela in kako ne, kako je treba živeti in kako ne. Kako in kdaj je treba kaj posaditi, kako in kdaj se zlika srajco, pa kakšen avto je treba imeti (ali pač tudi ne), kakšen mora biti vrt marca, kako veliki morajo biti paradajzki maja … Pravila, pravila, pravila … In potem sejalci pravilnega načina življenja trosijo pravila naokoli, kot da bi bili plačani za to. Mislim, da jih je v osnovi strah, da bo (njihov) svet brez pravil razpadel. Hm. Briga mamo naravo za to, če so grede ravne ali ovalne, če so vse solate na gredi enako velike, če so vse travice enako dolge :)

Šmafu! Vsak bi ga rabil, vsaj malo, še bolje, če več. Pravila so smiselna samo, kadar nam je zato kaj lažje. Ogromno pravil nima nobenega pomena več – so ga izgubila nekje na poti – pa se jih še vedno držim(j)o. Včasih sploh niso več smiselna, niso več koristna, niti ne nevtralna, pač pa celo škodljiva. Za mnoga pravila se mi zdi, da so si jih izmislil samo zato, da se nekoga zeza … Zato jih je treba vsake toliko preveriti in v pozabo zabrisati tista, ki nimajo nobenega smisla več. In zato je šmafu kot sol v jedi – brez njega je življenje neokusno. Marko ga ima :) Če ne verjamete, poglejte fotke.

*šmafu = briga me, meni je všeč

DSC01648

DSC01671

DSC01685

DSC01709

Za konec še zgodba o pravilih, ki nimajo nobenega smisla, pa se jih kljub temu vsi držijo. In ko bi na koncu vprašali opice, zakaj nobena ne sme splezati na vrh lestve po banane, bi bil odgovor: Ne vem, tako se pač dela tukaj …

Nagrade za 3. rojstni dan so izžrebane!

IMG_0530

Imena vseh, ki ste sodelovali, sem napisala na listke in izžrebala:

Natašo, ki je naredila spiralo v obliki Nautilusa,
Barbaro, ki ima dve rački tekačici in
Miha, ki voluharje odganja s pirhi, drevesa pred divjadjo pa ščiti s trni.

Vsem hvala za sodelovanje in super ideje!

TUKAJ lahko preberete prispevke sodelujočih.

Drugo leto (če ne prej :), pa spet.

Nagrad za nagrajence nisem določila.

Mislim, da bo najbolje, če se vsak sam odloči, kaj bi rad:

knjigo Permakulturni vrt, Kompost za vzgojo sadik ali Biooglje kompleks.

(Nataša, Barbara in Miha, prosim pišite mi na: bojcajanus@gmail.com)

Happy International Permaculture Day – from Slovenia with love! 5.5.2013

Danes je Mednarodni dan permakulture – International Permaculture Day.

Predvčerajšnjim sem dobila mail, če bi hotela sodelovati – povedati, kaj se dogaja v Sloveniji, kaj počnemo, kje sploh smo, kaj je biooglje … Jasno, da sem z največjim veseljem privolila! Kdo pa ne bi izkoristil priložnosti za kaj takega! Čeprav sem imela za ta konec tedna čisto druge načrte. In bolj ko sem zbirala material, bolj sem se zaljubljala v to našo malo, a tako čudovito Slovenijo … Stella, s katero sva se pogovarjali preko skypa je rekla – prvič slišim zate (ok, me ne čudi :) in prvič slišim za Slovenijo (aja? ;) In se je začelo … :))

Na tej spletni strani so zbrani podatki o dogodku (pravzaprav: dogodkih, saj so zbrani z vsega sveta, z vseh kontinentov in celin – dobesedno globalno :)

http://www.permacultureday.org/

Moj prispevek o permakulturi na vrtu, o biooglju, kaj počnemo v Sloveniji in še o čem, je na tej povezavi:

http://www.live.permacultureday.org/events/bojca-janus

V meniju na levi pa je še več prispevkov, vsako uro je bil objavljen nov. Skratka, znanja na tone!

Thank you, Craig Sams for mentioning me and thank you, Stella, for listening!

Permakultura za telebane praznuje 3. rojstni dan 1.5.2013

IMG_0866 (2)

28. aprila pred tremi leti sem napisala prvo objavo: Zakaj Permakultura za telebane?

Eden od ciljev, ob katerem se danes lahko samo nasmehnem, je vsak dan ena objava … Ne gre, pa tudi treba ni. In tole – končno imam dovolj časa, da lahko postorim stvari … hm, še vedno nisem in zdaj vem, da zlepa ne bom. Ker, kaj bi pa potem počela? Toliko je še stvari, ki jih je treba videti, poskusiti, se naučiti, napisati, povedati drugim …

Zadnjič mi je mama povedala, da je neki svoji prijateljici pripovedovala o biooglju, permakulturi, knjigi in blogu. Potem sta prišli do tega, da naslov bloga Permakultura za telebane ni pravi (zdel naj bi se rahlo žaljiv).

Hm, meni se pa zdi pravi. Ker priznam: sem telebanka in vedno bom. Res, da vem veliko več, kot sem vedela pred nekaj leti, vem pa tudi, da več ko vem, bolj vem, da še ne vem. Ja?

Zadnjič sva se v Naklem srečali s Suzano, ki mi je potem napisala tole:

Ko sem doma postorila najnujnejše, sem vzela v roke vašo knjigo in zgodilo se je, kar se vedno ob blogu, zato se ga včasih kar izogibam. Pozabim na čas, na vse in potem je gotovo kaj narobe – ne skuham kosila za naslednji dan, zamudim kam po otroke, perilo ostane v stroju…, saj poznate. :)

Mogoče bi morala napisati na blog in na knjigo: Pazi, nevarno! Samo na lastno odgovornost!! :))

Če bo zaradi knjige kdo še raje šel na vrt in pozabil na čas, sem vesela, da sem jo napisala.

Čim prej bi rada napisala tudi pogosta vprašanja in odgovore nanje v zvezi z uporabo obogatenega biooglja na vrtu. Saj bom. Najprej pa za rojstni dan – ena nagradna igra! Nagrade so tri: knjiga Permakulturni vrt, Biooglje kompleks 250 g in Kompost za vzgojo sadik 8 l.

In kaj je treba narediti? Opišite kakšno svojo izkušnjo z vrtom. Napišite vsaj en nasvet, idejo, misel, ki ste jo prebrali ali slišali, ali pa do nje prišli sami in je v kakršnikoli zvezi s permakulturo in vrtom. Omejitev ni! In ker je tole Permakultura za telebane, se ne obremenjujte  s tem, kako zelo originalna ali nova je vaša ideja. Nihče se ni rodil pameten :) Važno je, kaj veste vi.

Sporočila pošljite na mail bojcajanus@gmail.com ali pa kar v komentar pod to objavo.

Rok: danes teden (8.5.2013). OK?

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Lep pozdrav!
 
Na svojem biovrtu se silim uporabljati edino le naravna sredstva za zatiranje “gostiteljev”. Težko govorim o škodljivcih, ker mi dejansko s svojim delovanjem tudi kdaj pa kdaj pomagajo, kdaj kaj odstranijo, kaj prezračijo, kaj pognojijo,…. So le vezni člen mojega kotička narave….
 
Skoraj zelo učinkovit (:) ) je bil postopek nastavljanja velikonočnih pirhov, že kr nekaj časa po veliki noči (torej smrdeči pirhi), ki so učinkovito odgnali voluharja. Pirhom sem spodnji del rahlo natolkel in jih do polovice zasadil v voluharjevo luknjo ali zakopal v zemljo. Torej z naravnim vonjem sem spremenil prehrambeni teritorij določeni živalci. Brez bolečin, brez zatiranja, brez onesnaževanja.
Ob gozdu imam nasejenih nekaj sadik sadnih dreves in problem se pojavi, ker mi jih divjad pridno obdeluje. Odličen vzorec iz narave mi je dal misliti in sem okoli teh sadik nastlal nekaj vej grmov, vej ostrožnic s trni,….
Divjad se mojioh sadik izogiba in si najde hrano na sosednji leski……
 
Lep prijazen pozdrav.
 
Miha
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Spoštovani!

Imamo prostor za obdelovanje, vrtičkarstvo ali še kaj več. Vendar daleč od doma, brez vode.

Dve leti smo praktično opazovali, kako nam je sonce ”požgalo” tisto, kar smo posejali in posadili.

Sedaj, ko smo se srečali s permakulturo, poudarek je na srečanju, smo se odločili, da bomo zastirali. Lani smo že poskusili in bilo je super. Letos smo sicer uporabili še nekaj umetnih pripravkov, ostankov, in ker nimamo slame, smo krompir pokrili kar z listjem. Morda bi bilo listje dobro tudi za vrtnine. Bo treba v nabavo h kakemu kmetu po slamo.

Tale naša njiva je na podeželju, vsi kmetje naokoli delajo na tradicionalen ”traktorski” način. Sam pa se jim niti ne trudim razlagati, zakaj bom rabil slamo in zakaj imamo krompir samo pokrit. Saj poznate tiste posmehljive grimase, ki jih delajo, ko poslušajo ljubljančana.

Kako bo raslo letos bomo videli, jesenski česen je zunaj, posadili smo čebulo, vsejali korenje in fižol, malo solate (ta bo šla v glavnem v vrhe zaradi suše). Čakamo še vreme za paradižnik, kumare, buče in papriko.

Še naš nasvet, uporabite 1,5 litrske (ali večje) plastenke za zalivanje tako, da jo vtaknete poleg sadike v zemljo, seveda čisto malo preluknjano. Sadika bo dobila dovolj vode. Ni tako natur, kot z lončenimi lonci, vendar jih vsi nimamo, so dragi, plastenke pa s tem recikliramo, kasneje, po par letih pa jih lahko odvržemo v plastiko.

Vaše spletne strani so nam dober vir izobraževanja.

Upam, da boste objavljali čim več slik, saj ena slika pove več kot tisoč besed.

Lp

Erik z Lavrice

IMAG1089
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Pozdravljeni, ga. Bojca!
Najprej čestitke za obletnico, predvsem pa za to, da svoje znanje in dobre prakse permakulture delite z nami, bralci.

Na vaši strani sem pred meseci zasledila zeliščno spiralo. S fantom sva se odločila, da letos eno narediva tudi sama. Tako sva se izdelave lotila v torek dopoldan. V bližnjem gozdu sva nabrala listje in veje, v bližini doma pa sva dobila tudi kamenje, gnoj in prst.

Končna oblika spirale je zasnovana na obliki ogrodja školjke Nautilus. V prvem koraku sva na travi zakoličila in označila pravokotnik v velikosti 3,6m×2.2 m. Stranici sta v zlatem razmerju t.j. prb. 1,6. Pravokotnik sva nadalje razdelila na več in vedno manjše pravokotnike, gre za t.i. srebrni rez.
Z dodajanjem kamenja sva oblikovala prvi nivo spirale in tako definirala njeno obliko (slika v priponki). Kot prvo plast v spirali sva uporabila listje, najprej suho zatem pa še preparelo. V gozdu sva našla kvaliteten humus, uporabila sva ga kot drugo plast. Nanj sva raztresla hlevski gnoj in pa zemljo. Z dodajanjem prsti sva hkrati gradila višje nivoje spirale. Na koncu sva z manjšimi kamni oblikovala terase, tako da sta v spirali združena dva koncepta. Spiralo sva dokončala v sredo popoldne.
Fotografija končane spirale pa je v priponki. V prihodnjih dneh, ko bodo dnevi za cvet, list in plod, bova v spiralo presadila zelišča, posejala ognjič, kapucinke in pa tudi kakšno zelenjavo (fižol).
Živela permakultura!
Lep dan še naprej,

Nataša

DSC_2754

DSC_2789

spirala

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Eccola, in še sporočilo lanske nagrajenke in čudoviti fotografiji, ki ju objavljam z Mirandinim dovoljenjem:

Lepo pozdravljena,
in en velik HVALA, da si tako lepo zbrala na enem mestu vse, kar je treba vedeti telebanskega o permakulturi. Kupila, drugič berem, navdušena, zdaj pa nameravam posojati naprej, da se čim več prijateljic seznani s permakulturo.
Že lani sem dobila ob obletnici bloga nagradico za sodelovanje, pa se še vedno čutim dolžna sliko za idejo o dvojnem kompostniku iz vrbja. Pa še moj lepi permakulturni vrt, komaj sestavljen. Kako bo šele čudovit poleti, ko rastline zrastejo! Mešane zasaditve, rože bodo vmes, koprive se že namakajo, deževnica se zbira….

IMGP8172-1

IMGP8173-1