Archive | april 2013

Visoka greda v dveh urah 30.4.2013

Tatjana iz Zgornjih Bitenj je navdušena nad permakulturo. Poslala mi je opis in fotografije izdelave svoje pete visoke grede.
Jasno, da ima po takšni multiproizvodnji vse skupaj že v malem prstu :) Bravo, Tatjana!

Najprej je bilo potrebno pljuniti v roke in izkopati cca 30 cm globoko luknjo.

2013-04-25 sldilo je še oglje in zemlja

Vanjo sem položila veje od okrasnega in sadnega drevja, dodala drobne veje z vrta.

2013-04-25 vlaganje vej

Sledila je slama, katero sem pohodila in nanjo vrgla nekaj zemlje.

Sledila je volna. Pa zopet nekaj zemlje.

2013-04-25 volna (3)

Potem sem dala plast bršljana, ki smo ga odstranili s sosedove stene. Čez malo zemlje.

Na koncu še večja plast mrve, v katero sem pa še vgradila doma narejen olla namakalni sistem (dva glinasta lončka zlepljena).

2013-04-25 vstavljanje 3 namakalnih bučk

Sledila je še zadnja plast zemlje, dodala sem ji obogateno biooglje in na koncu, kot jagoda na torti, domač kompost.

Gredo sem prekrila s prvo domačo travo, katero smo pokosili in posušili včeraj. Ter gredo pokrila s kopreno, da ne bi slučajno mucki mislili, da je to njihovo igrišče.

2013-04-25 naslednja plast mrva - joj kako je prijetno poležati

Delo je bilo zaključeno malo pred deveto zvečer. zato je zadnja slika tudi bolj temačna, saj sta me med  delom zmotila  dva prijetna obiska, najprej hči in potem še  prijateljica in njen soprog, ki sta prišla po kompostnik. Izkoristili smo priložnost za klepet in oddih.  Tudi to je del vrtnarjenaja – druženje in izmenjava mnenj.

Če povzamem, v dveh dobrih urah, človek naredi visoko gredo velikosti 3 x 1,2 metra. Seveda, če ima pripravljene vse “sestavine” in voljo da poprime za delo.

2013-04-25 zadnja plast domači kompost

Izšla je knjiga: Permakulturni vrt 20.4.2013

Včeraj popoldan sem šla po škatlo, ki me je čakala v recepciji založbe Kmečki glas. 

V škatli so knjige. Vse so čisto enake :)

Vsaka ima po 112 strani. Meni so sicer všeč debele knjige (npr. tale: Tri sekunde, ki sta jo napisala Roslund in Hellstrom, ki ima 445 strani, a je tako dobro napisana, da sem jo požrla v enem vikendu), a če bolje premislim, debelih priročnikov ne maram (še posebej ne tistih za uporabo računalniških programov, ti so prav nagnusni).

IMG_0864

V njej je to, kar sem  doslej spoznala in hotela povedat naprej: kako se kot teleban/ka na področju permakulture lotiš vrta, pri tem čim manj garaš, veliko ustvarjaš in uživaš. Na čim bolj preprost, uporaben in vsakomur razumljiv način.

Na Kmečkem glasu so knjigo Permakulturni vrt napovedali tako, da se ne bi mogla bolj strinjat.

Permakulturni vrt
Vrtnarjenje z glavo za zdravo zabavo
Avtor: Bojca Januš
Obseg: 112 strani
Format: 17 x 23 cm, broširano
Cena: 17 €
Vrtnarjenje z glavo za zdravo zabavo ponuja rešitev: namenjena je vsem tistim, ki bi radi pridelali domačo hrano, o vrtnarjenju ne vedo veliko, jim klasičen način pridelave ni všeč, nimajo časa za še eno službo, želijo pa si stika z naravo. Na zelo preprost in zanimiv ter za branje prijeten način nas pouči, kaj je bistvo takega načina vrtnarjenja. V naravi, v katero človek ne posega, je vse logično, smiselno in pravilno. Delujmo torej tako, kot deluje narava: ohranjajmo zdravo in rodovitno prst, privabljajmo na vrt koristne živali, zasadimo koristne rastline, uredimo si kompost, namakajmo brez vodovodnih cevi, zbirajmo deževnico in zastirajmo zemljo med posajenimi rastlinami. Knjiga slovenske avtorice Bojce Januš nas bo seznanila s tem, koliko škode smo že naredili zemlji in kako jo vsaj v domačem vrtu popraviti, kako razmišljati logično in obuditi zdrave navade, ki so jih imeli že naši predniki.
IMG_0862
Naročite jo lahko pri meni (bojcajanus@gmail.com ali 040 325 939), v spletni trgovini Gajin vrt ali v spletni trgovini Kmečkega glasa in na njihovih prodajnih mestih.

Olla! namakalni sistem 20.4.13

Super permakulturna ideja: namakalni sistem iz recikliranih glinenih lončkov, ki prihrani od 50 do 70 % vode in 100 % matranja, rastline so pa vedno ravno prav zalite in zadovoljne.

Tole je moja prva domača “olla” posoda:

IMG_0833

Načinov, da se nam ni treba kar naprej matrat z zalivalkami, je veliko (biooglje, domače sadike z bogatim koreninskim sistemomu, uporaba kamnov in skal, komposta namesto pesticidov in umetnih gnojil, ribnik za zalogo vode, visoke grede z ovčjo volno, zasaditve z različnimi nivoji in mešane zasaditve, uporaba zastirke …).

Še prav posebno fantastična se mi zdi tale ideja: namakalni sistem olla (ker je beseda španska, se izgovori oj-ja :).

Namakalni sistem olla je star več tisoč let. V primerjavi s sodobnim kapljičnim namakanjem je veliko bolj učinkovit in tudi varčen z vodo (porabimo 50 do 70 % manj vode).

Originalno se v tem namakalnem sistemu uporabijo neglazirane lončene bučke s tankim vratom in širšim izlivom. Do vratu jih zakopljemo v vrtno prst in napolnimo z vodo, odprtino pa zapremo s ploščatim kamnom ali kosom keramične ploščice, da voda ne more izhlapevati, in da žužki ne morejo padati vanjo. Zaradi osmoze bo voda iz posode enakomerno in po potrebi pronicala v okoliško prst. Prst bo zato vedno ravno prav namočena, rastline pa vedno ravno prav zalite (korenine si same vzamejo, kolikor potrebujejo).

Olla namakalni sistem lahko naredimo tudi sami iz odsluženih glinenih lončkov za rože. Lončke najprej temeljito očistimo, da odstranimo ostanke vodnega kamna, ki mašijo pore v stenah lončkov.  Polovici lončkov zalijemo luknjo v dnu (npr. s silikonom), nato pa po dva lončka, enega z zalito luknjo in enega z nezalito, zlepimo skupaj, da dobimo nekakšen zaprt valj. Stik med obodoma lončkov še zatesnimo.

Pri zalivanju si pomagamo z lijem, posode pa lahko povežemo tudi v namakalni sistem s cevkami, po katerih priteka voda iz zbiralnika, ki ga postavimo na nekoliko dvignjeno mesto.

Olla posode polnimo z vodo en- do dvakrat na teden, v sušnih obdobjih tudi večkrat. Kako pogosto bomo morali natočiti vodo, je odvisno tudi od vrste rastlin, ki rastejo pri olla posodah, vrste prsti in letnega časa. Vodo moramo ponovno natočiti vedno, ko je količina vode v posodi manjša od  50 %, da se ne začne nabirati vodni kamen.

Olla namakalni sistem je odlična rešitev tudi za balkonske vrtičke v posodah, kjer je neenakomerna oskrba z vodo običajno velik problem, ter za visoke grede. Kako, se dobro vidi na temle domačem filmu:

Danes, 20.4. popoldan, brezplačna dostava komposta in biooglja za Celje!

Obvestilo za Celjane in okoličane, pa tudi vse tiste, ki ste doma med Ljubljano in Celjem:

jutri, 20. aprila, izkoristite brezplačno dostavo Komposta z bioogljem in Biooglja ter Kuhalnika Biočar.

Če bi radi naročili izdelke in se izognili plačilu poštnine, mi prosim pišite na mail: bojcajanus@gmail.com

ali pokličite na tel. 040 325 939.

CG izdelki in Biocar 1 web

Sejanje v zabojčke z ovčjo volno 7.4.13

Leseni zabojčki so najboljši za vzgojo sadik; lahko so stari od marmelade (tegale mi je prinesel mož – a rabiš tole, glej, kakšno lepo nalepko ima – nalepka je res arhivska, hvala! Potem je pa malo čudno pogledal, ko sem volno in zemljo natresla vanjo :), lahko so lesena korita za rože, izdolbena debla … samo da je les, pa da ni premazan s kakšno packarijo.

Na dno sem dala debelo plast neoprane ovčje volne, ki ima dosti dušika.

Na to pa natresla dobro mešanico za vzgojo sadik z bioogljem. In vse skupaj je taka mehka posteljica za semena, da bi šla še jaz zraven (no ja, nebi, haha, ovčja volna vseeno malo diši ;)

Potem vse skupaj nesem v hišo, da se segreje, dobro a rahlo zalijem in šele nato posejem semena. Semena (razen če niso svetlosemenke – npr. žametnice) pokrijem s plastjo zemlje, 3 x toliko debelo, kot je seme samo. Zabojček pokrijem še s stekleno ploščo, da dobim mini inkubator. In potem lahko samo še čakam.

Zakaj tako: ker porabim manj zemlje, ker ima ovčja volna dosti dušika in ker zadržuje vlago, da sadike zaradi nihanja vlažnosti ne bodo doživele šokov.

zabojcek ovcja volna

zabojcek ovcja volna prst

In ko zmanjka lesenih? Potem so plastični zabojčki in korita tudi OK.

korita ovcja volna

Nekega jutra 7.4.13

Zunaj je taka žalost … od vsega je najbolj živa šoja, ki skače po hrastu … pa grem vseeno na vrt, čeprav je na kavču tako lepo toplo, nov članek je treba napisat, perilo oprat, pa kup knjig vabi, … a grem kljub temu ven, da bodo pod nohti spet nastali mesečevi krajci :) Pospravit po vrtu, pogledat, če je kdo že zunaj, pripravit teren za ta teden … želje so velike, načrti napisani …

Ta teden je tako krasen, lepo razporejen (op.: sem popravila, najprej je bilo narobe – hvala Alenka!):
– danes za rožice in zelišča,
– ponedeljek, torek in sreda za list,
– v četrtek in petek do 10h: plod,
– v soboto in nedeljo pa za koren.

Najprej pa rabim tale komad, da me spomni na tople sončne vzhode, ki bodo! Garant! Menda bomo že jutri spet videli sonce.

Vlado je car! Se strinjate?

Jutri zvečer v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah 2.4.12

Jutri ob sedmih zvečer vabim vse, ki bi radi v živo poslušali o permakulturi na vrtu (za telebane ;), v knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovlje:

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Ulica 1. junija 19, 1420 Trbovlje, 03 56 25 712

http://www.kts-trbovlje.si/

V vabilu so napisali:

Prihaja čas, ko bodo dnevi toplejši in bo v zraku zadišalo po pomladi.
Čas, ko začnemo urejati okolico, vrtove.

Upam, da imajo prav :) Pri nas je danes zapadla nova plast bele nadloge …

vresje 2