Visoke grede z ovčjo volno 16.9.2012

Avtorica bloga Bealtine cottage se je pohvalila, da ji v malih visokih gredah za kuhinjsko zelenjavo, ki jim Francozi pravijo “potager”, vse noro bujno raste. Vzrok tiči v spodnji plasti gred – ovčji volni. Seveda sem šla brskat, da bi o zadevi izvedela kaj več.

Tole je rezultat:
– ovčja volna je polna dušika, zadržuje in enakomerno oddaja vlago in (seveda neoprana!) odganja škodljivce. Tudi voluharje.
– v VB (pa verjetno tudi drugod po svetu) je bila v 19. stoletju ovčja volna vir dobrega zaslužka. Meso je bilo stranski produkt. Ovce so pojedli šele v visoki starosti, če sploh. Preveč dragocene so bile, dokler so živele. Kako drugače je danes. Če bi (bom :) imela svojo ovco, je prav tako ne bom pojedla. Halo! Tako kot ne bi mogla pojesti Lune, Pikota, Mika in Jacka.
– danes je ovčja volna velikokrat nezaželen odpadek. Volno s hrbta se še proda, tista z glave, trebuha in nog pa je manjvredna. Rejci včasih res ne vedo, kako bi se je znebili – ne morejo je kar zažgat, zakopat ali odvreči v gozd. Postala je nevarni odpadek. Kako se časi spreminjajo …

Potem sem seveda hotela še jaz imeti takšno visoko gredo. V Kalčku sem pred nekaj leti organizirala predstavitev polstenih izdelkov, ki jih delajo iz volne solčavskih ovac. Torej – gremo v Savinjsko dolino po ovčjo volno! Poklicala sem bivšega direktorja, dobila kontakt gospe Bernarde Prodnik iz Luč in dobila vabilo k njeni sestrični, gospe Tereziji Pahovnik iz Robanovega kota, ki ima ovčjo volno.

In sva šli, z mojo najmlajšo, ki se pogosto prijazno žrtvuje, kadar ima njena mama raziskovalne popadke. Na TIS sem pogledala, kje je pot najkrajša in se odpeljala čez Kamnik. Hm, nisem prepričana, če je ta pot res najkrajša, a drži, da je zelo lepa. Kakšni lepi kraji! Skozi Kamnik čez prelaz Črnivec (kjer je bila gosta megla in je pršilo kot v kakšnem starinskem filmu), skozi Gornji grad, ki je čudovito malo mestece (z majhno ampak res super slaščičarno :) in do Luč na začetku Logarske doline. Kjerkoli hodim, opazujem kakšno prst imajo (pač deformacija :) in tam, pri gospe Tereziji, imajo debelo, temno in izjemno rodovitno. Pa še letošnja suša jih ni preveč prizadela. Ljudje tam so prijazni kot je lepa narava v njihovi dolini. Še enkrat hvala za prijaznost in zelo lepo preživeto popoldne!

No in tam sem lahko v živo videla, kaj dela ovčja volna: v rastlinjaku so rastli paradajzi, veliki kot mlade jablane s plodovi, velikimi kot velika jabolka.  Domov sem pripeljala 4 nabito polne vreče ovčje volne in se lotila izdelave visoke grede. Ko bom letos sadila mlada sadna drevesa, dobi vsako drevo skodelico biooglja in grelec za korenine iz ovčje volne.

Na spodnji sliki: na debelo plast dobro namočene ovčje volne sem dodala prst.

Potem sem posejala majsko čebulo in solato, vmes pa posadila sadike kodrolistnega ohrovta. Vsak ohrovt je v sadilno jamico dobil še porcijo biooglja.


Na koncu sem še dobro zalila, natrosila ne predebelo plast sveže zastirke (pretežno regrat) okrog sadik in to je to. Zastirka se bo med sušenjem skrčila in do takrat, ko se bodo semena solate in čebule začela prebujati, mladim rastlinicam ne bo več v napoti. Do takrat pa bo ščitila sadike orhovta in prst pred izsušitvijo in sončnimi žarki. Komaj čakam na rezultate!!! Letos bom naredila še eno takšno visoko gredo.

 

Kakšen je bil kodrolistni ohrovt tri tedne kasneje, pa poglejte tukaj: https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2012/10/10/kodrolistni-ohrovt-po-treh-tednih-v-visoki-gredi-z-ovcjo-volno-10-10-12/

Advertisements

14 thoughts on “Visoke grede z ovčjo volno 16.9.2012

  1. Vsekakor nameravam naslednje leto pri gojenju rastlin uporabiti oglje , ker ima sposobnost razkuževanja in ne more škoditi zemlji ali rastlinam.Tole z volno je pa tudi zanimivo.Če nekateri profesionalni pridelovalci zadnja leta gojijo zelenjavo na mivki in stekleni volni (??!!!) , bi morala uspevati tudi na pravi ovčji volni.
    Solčavci bi se pa morali malo organizirati – najprej malo reklame v n.pr. kmetijski oddaji , potem pa začeti prodajati volno ob sobotah na ekoloških tržnicah .Bi se znebili volne , pa še kakšen evrček bi padel v žep.Seveda se pa ponavadi pri nas nič ne splača …
    Jaz sem lani predelala mojo staro otroško “tuhno” in iz nje naredila volneno odejo (tipa “kovtr”) , ki je ne zamenjam za nič na svetu , saj je lahka , topla in pod njo se ne potim.

  2. Videti je imenitno – še spoh, ker se lahko koristno porabi nekaj, kar je sicer (nekaterim) nadloga. Skrbi me le: kaj pa miške? Ali ne bodo vzele volno kot toplo odejo in povabilo?
    Namreč s polskimi miškami imam velik problem. Ker lahko našo posest obiščemo le cca enkrat na teden, ne moremo imeti muc. Sosedje pa so tudi toliko oddaljeni, da njihove muce bolj poredko pridejo naokoli. Tako si pomagamo le z nastavljanjem pasti, ker se strupov izogibamo. Seveda imam tudi stojišča za ujede, da lažje polovijo kakšno miško. Vendar je bilo letos res krizno. Smo si pridelek kar razdelili (krompir, korenje, … skoraj bi rekla na pol).
    Imate morda še kak predlog za “preganjanje” miši?
    Leeep pozdrav in hvala za vse (dosedanje in bodoče) nasvete.

  3. Brala sem, da je proti mišim tudi meta. Še predno sem to vedela, sem jo imela že precej na gosto razpredeno po njivi in res mi miši niso pojedle ne graha, jagod… ne kaj drugega (medtem ko so sosedom te grede izpraznile). So pa glodale krompir, kjer je bilo mete le za vzorec.

    Tole z volno se pa super sliši. Bom šla v akcijo za ovcami.

  4. No, sedaj pa počasi…ali bi lahko dobili natančnejše podatke, naslov, kje se dobi volno. Tudi jaz bi na mojem vrtičku naredila take grede. Izredno krasno se sliši! Prosim za naslov…! Je dovolj Robanov kot?

    • Gospa, pri kateri sem dobila volno, nima svojih ovc in dobi volno drugje (pomembno je, da volna ni oprana in da je čim bolj “zapacana” – takšna ima več organskih snovi). Po Sloveniji je veliko ovčerejskih drutev in rejcev ovc: Ovčerejsko društvo Cekin (sedež v Celju), Ovčerejsko društvo Raduha (sedež Ljubno ob Savinji), Društvo rejcev drobnice JS pasme (sedež Jezersko), pa na Vrhniki tudi, Potem je še Zveza rejcev drobnice, ki ima sedež najbrž v Grobljah pri Domžalah, na oddelku za Zootehniko, pa tudi fakulteta ima baje svoje ovce. Upam, da bom lahko prav kmalu objavila, kateri rejci bi tako volno prodajali.

  5. Živjo Mojca,

    enkraten blog in ti si tudi enkratna. Tole z ovčjo volno me je takoj potegnilo. Zanima me, če se lahko volna položi skupaj s kožo, ker drugače bo treba čakati na striženje do pomladi.

    LP Andreja

      • Ne ni preparirana. Pač ob zakolu kožo odrejo, saj vem da na ta način pridobljena koža ni najbolj prijazna, ampak volno se da drugače dobiti samo takrat, ko ovce strižejo. To pa bo menda šele spomladi.

  6. Moj brat se ukvarja z ovčjerejo in trenutno ima doma približno 300 kg volne, cena je 0,40 centov za kg. In je prav takšna kot jo iščete:), mislim pa da jo bom tud jaz nekaj poskusila na ta način, nisem vedela…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s