Suša … in kaj me je naučila to poletje 4.8.12

Če sploh česa, me je letošnje ultra sušno poletje naučilo teh treh stvari:

  1. zastirka bo v bodoče res čisto povsod na mojem vrtu (zato grem jeseni spet k Franji po zalogo sena);
  2. biooglje tudi;
  3. in pri vsakem presajanju dobijo in bodo dobile sadike majhno pest obogatenega biooglja.

Zato, ker:

1. Pod zastirko je zemlja rahla, prijetno topla in vedno vsaj malo vlažna;

2. Biooglje zadrži več hranil in vlage, zato je treba manj zalivat, rastline pa postanejo močnejše in bolj odporne;

3. Peščica obogatenega biooglja, ki jo dodam sadikam v sadilno jamico, jim da takšno moč, da jih lahko presajam tudi v tako hudi suši, kot je zdaj.

Po televiziji sem slišala, da na Primorskem ne vidijo smisla, da bi sejali repo v taki suši, pa čeprav so zemljo že zorali (si lahko mislim, kakšno opustošenje zdaj dela sonce po odprtih ranah v prsti …)

Zato sem te dni malo s strahom presajala sadike kodrolistnega ohrovta in boreča na vrt
(je bilo treba, ker so klični listki že postajali rumeni),
pa z veseljem ugotavljam,
da so vse po vrsti preživele!

Majhna peščica je dovolj za sadiko.

Paradižniki letos (trkam na les!) niso zboleli. Šli smo se mini revolucijo: nobenih mini paradajzastih hišk, nobenega trganja zalistnikov in vsi so dobili svoje doze biooglja. Le pri oporah sem popustila (če so pa tako žalostno padali vse naokoli in tlačili blitvo in rdečo peso). Vsi so lepi, zdravi in polni plodov.

V suši jim pomagam tako, da plodove, takoj, ko začnejo zardevati, previdno potrgam in shranim na kuhinjsko okensko polico, kjer dozorijo. Paradižniki so po mojem veseli razbremenitve, meni je pa tudi tako prav. Če je kdo lačen, mu niti na vrt ni treba; samo na okensko polico pogleda.

Sveža voda, mačji užitek. Da bi žejo gasili z zastirko in bioogljem, ne pride v poštev za Mikea in Jacka, prav tako pa ne za Luno in Pikota. Oba mačka obožujeta čisto, svežo vodo, direktno iz pipe. Vau, kako paše :)

Advertisements

4 thoughts on “Suša … in kaj me je naučila to poletje 4.8.12

  1. oj, ma sm bil pr eni k prav da k zalivaš nardiš več škode k korist, ker se korenine usmerijo proti viru vode se prav proti površini, namesto proti globini, ja pol pa zalivamo k pr norcih, k se zgornja plast hitr posuši z njo korenine in imamo ovelšno. Mačehovski do rastlin je baje najbolje bit.

  2. malo bolj se poglobite tudi v teoretična znanja ne samo pisati in razmišljati na pamet. vsekakor zalivanje z zalivalkami, ko zaliješ smao zgpornjo plast zemlje je nesmiselno, potem je bolje nič, namakanje tako, da je zemlja v plasti kornein in v globini ves čas vlažna, ne mokra, pa je včasih potrebno, tudi letos za paradižnik pa je bilo odvisno od zemlje in od tega, kje si bil, povseod tudi ni bila taka suša. Kar se pa tiče revolucije pri paradižniku, letos ni zbolel skoraj nobenemu, se bomo o zalistnikh pogovarjali kakšno deževno leto

    • Pozdravljeni, gospa Pušenjak!

      To pa ne bo držalo, da pišem in razmišljam kar na pamet. Teoretična znanja so res podlaga, ki pa jo je vedno smiselno preveriti v praksi. Veliko berem, pa ne le naše, slovenske vire. Saj veste – če bi radi kršili pravila, jih moramo najprej osvojiti. Drži pa, da vedno vsaj malo razmišljam tudi izven okvirja in iščem možnosti, kako bi se dalo še drugače. Kar pa zahteva nekaj časa in dela, pa veliko lastne prakse zunaj. Da je površinsko zalivanje slaba usluga, pa ne le paradižniku, je jasno. Rada bi dosegla, da bi paradižniki lepo uspevali brez strehice (takšne sem videla na biodinamičnem vrtu na Primorskem v poletju, ko so vsi drugi paradižniki umirali). O zalistnikih in o tem, da paradižniki v resnici ne marajo toliko vode, kot jim jo radodarno dajemo, pa bo treba narediti še kakšen preizkus. Pri vsem skupaj pa velja, da je vsak vrt drugačen in to, kar velja pri meni na 620 m n.m.v., ne bo nujno popolnoma enako veljalo nekje drugje. Zato se mi zdi pametna tale misel Rudolfa Steinerja, ki je na stalno provociranje, naj deli z ostalimi svoja znanja, odgovoril takole: “Prav, vam bom povedal, vendar mi morate obljubiti, da boste opazovali in razmišljali tudi po svoje.” Uporabljati svoje možgane – točno to je najbolj pomembno.

      Lep pozdrav,
      Bojca

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s