Jutri na svidenje v Celju! 8.6.2012

Jutri v soboto, 9. junija, bom pripeljala biooglje in kompost z bioogljem v Celje. Z mano bo tudi Biočar, kuhalnik za kuhanje in pripravo biooglja.

Vesela bom vseh, pa če boste kaj kupili ali si samo ogledali izdelke ter vprašali, kar vas zanima v zvezi s permakulturo in bioogljem.

Med 9. in 9.50 bom pred Mercator Centrom na Opekarniški v Celju.

Kontakt za info in naročila: bojcajanus@gmail.com ali pa pokličite na 040 325 939.

Advertisements

4 thoughts on “Jutri na svidenje v Celju! 8.6.2012

  1. Zdravo! Mene zanima kakšna je dejanska razlika med tem ogljem, in tistim lesnim ogljem za žar? Meni to zgleda precej identično… obojno se dobiva s pirolizo. Se motim?

    • Biooglje komplex GroChar (to je eden od izdelkov, ki se jih da kupiti v Gajinem vrtu) je že aktivirano biooglje, to pomeni, da so v njem že naseljeni mikroorganizmi in ga zato lahko takoj dodamo prsti in rastlinam. Od običajnega oglja, ki ga kupimo za žar, se razlikuje toliko kot potica od žita.

      Sicer pa drži, da tako biooglje kot oglje za žar pridobivamo s pirolizo. Razlika je v materialu, iz katerega dobimo konči produkt, stranskih produktih oziroma kaj z njimi naredimo, kakšen namen ima končni produkt in njegova kakovost. Biooglje mora biti krhko, ker ga je treba pred uporabo (preden ga dodamo rastlinam) zdrobiti in pomešati s kompostom (da se obogati z mikroorganizmi – samo takšno biooglje bo rastlinam koristilo). Biooglje za vrt ne sme imeti dodanih nobenih aditivov, lepil, pospeševalcev gorenja (kar najdemo v briketih). Druga razlika je v tem, kakšen material porabimo za pridelavo. Ali odpadno biomaso, ali kakovosten trd les, ki bi ga lahko veliko bolj koristno porabili. In tretje vprašanje je, kaj se dogaja med procesom. Ali metan in drugi toplogredni plini uhajajo v zrak, ali pa jih koristno porabimo. Za časa amazonskih Indijancev cprašanje ni bilo ključno, danes je, še posebej glede na to, da se ideja o biooglju širi po svetu in da bo njegova proizvodnja gotovo čedalje večja. Zgodba o biooglju bo (upam) drugačna kot zgodba o biogorivih in ne bodo za njegovo proizvodnjo sadili hitro rastočih dreves, ko pa hkrati ostajajo ogromne količine odpadne biomase, s katero ne vemo, kam in je “nevarni odpadek”.

  2. Kako to misliš naseljeni mikroorganizmi, ko rečeš da je aktivirano? Po pirolizi so bili dodani mikroorganizmi (ker dvomim da so jo preživeli)? Kateri mikroorganizmi in kako so bili dodani? Isti se lahko naselijo tudi v lesnem oglju za žar, mar ne?

    Dodatkov za gorenje in lepil ni v lesnem oglju za žar, ti so v briketih, to sta dve različni zadevi.
    Plini uhajajo v tej ali oni pirolizi, ne razumem kako, pri pridobivanju “biooglja” ne uidejo v zrak? Mogoče misliš potem, ko se kuri žar, da takrat uidejo? Ampak jaz govorim o tem da bi se lahko tudi to lesno oglje ki se pordaja za žar, uporabilo na vrtu, kajti menim da v kemični sestavi med tem in bio ogljem ni popolnoma nobene razlike.

    Tretje, sploh ni res da se za pridobivanje lesnega oglja za žar uporablja kakovosten les. Sam les mogoče je kakovosten, ampak kosi ki se predelujejo niso, ker so to kosi polni vozlov, oz štori s korenjem. Saj niso nori v lesni industriji, da bi metali kvaliteten les v ogenj.
    Sam prihajam iz koncev kjer se je to lesno oglje delalo doma, prideloval ga je moj star ata, zato vem o čem govorim.

    Res pa je da se lahko tudi vsi drugi organski odpadki lahko uporabijo v ta namen, ampak ta Biochar je po mojem mnenju, prodajanje iste zadeve v drugi embalaži, in z neko drugo zgodbo, ki glih ne pije vodo.

    Lesno oglje, ki se prodaja za žar, je glih tak dobro za bogatit zemljo, in je dosti bolj dostopno in poceni, od tega Biochara.

    Brez zamere,

    Lep pozdrav!

    • Pozdravljeni, Bob!

      Če ste prepričani, da vam bo oglje za žar obogatilo zemljo, je morda najina debata brezpredmetna. Za izdelke, ki jih dobite v Gajinem vrtu, sem prepričana, da delujejo. Kakšen bi bil učinek oglja za žar, pa ne vem.

      V Gajinem vrtu lahko kupite ŽE OBOGATENO BIOOGLJE (kar oglje za žar gotovo ni) in kompost, ki mu je le-to dodano v različnih razmerjih. V kuhalniku Biočar pa lahko naredite biooglje sami iz suhe odpadne biomase, ki se je na vrtu običajno ne manjka. Seveda lahko svoje biooglje dela vsak sam, v kopah, pečeh, sodih itd., ga zdrobi, pomeša z organskimi odpadki in počaka, da nastane kompost z obogatenim bioogljem, ki ga nato doda prsti. Konec koncev – vsak lahko sam naredi vsak izdelek – gre le za vprašanje časa, interesa, znanja in virov. Drugo vprašanje je, kako kakovosten bo končni rezultat.

      Glede materiala za pridobivanje oglja pa nekoliko dvomim v vašo izjavo, da se za oglje za žar porablja štore. Kolikor sem doslej videla, so se v kopah uporabljala polena trdega lesa. Izkopavanje štorov je tako drag postopek, da zelo dvomim, da se ga dejansko kdo loti. Tudi v lesni industriji ne. Po sečnji v gozdovih še nisem opazila lukenj, ki ostanejo za štori, pač pa le zelo veliko štorov.

      Lep pozdrav,
      Bojca

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s