Archive | junij 2012

Jernejin permakulturni vrt 10.6.12

Jerneja Pavček, s katero sva se spoznali marca na tečaju permakulture v Biotehniškem centru Naklo, mi je napisala, da svoje znanje že koristno uporablja. Z njenim dovoljenjem (in z velikim veseljem) objavljam njene opise in fotografije.
Jerneja, najlepša hvala!

Takole je napisala 22. maja:

Počasi sem se lotila oživitve starega zapuščenega vrta. Odločila sem se, da zastavim tako, kot smo se učili :). Pa bravo za solatno idejo. Jaz sem letos berivko posejala v ena stara lesena smrekova  korita za rože in ji je zelo všeč :).

Najprej sem po grobem poplela stran travo in plevel, potem sem za cca globino eno lopato zemlje odstranila po celi površini, na dno sem dala papir, čez to storže in leskove vejice, listje … potem kompost, nazaj čez zemljo in domačo slamo (večinoma rože s travnika). Ta kvadrat je 2,5 x 2,5 m. Naredila bom še več takšnih kvadratov in jih vmes povezala z rožami, kakšnimi kamni, vodnim vrtom … projekt za celo življenje :) ampak v tem uživam in vem, da bo krasna dogodivščina.

Zapuščen vrt:

Zemlja:

Veje in kompost:

Kompost:

Grede:

Zastirka:

6. junij: Ta vikend sem nadaljevala in naredila eno dolgo polkrožno gredo v obliki črke J. Širšo in višjo, kot v prejšnjem poskusu. Obvladljivo z ene ali druge strani. Na sredini bom zasadila rože.

V prvih gredah je že krompir. Sem malo odgrnila in je bilo tako toplo notri, da mu je sigurno lepo :).

V tej novi so paradižniki in ena buča (mi je takoj prinesla soseda sadike, ko je videla, kako kopljem :), ostalo pa še čaka, da zasadim.

Paradižnike sem zasadila po vašem nasvetu in se obračajo k tlom s spodnjimi vejami. Me zanima, kako bo, eden pa že zelo lepo cveti in je poln zalistnikov.

Pa še eno zadevo sem doma naredila otrokom. Pet fižolovih prekelj sem zvezala, postavila kot indijanski šotor, jih vkopala. Okoli šotora narediila dvignjeno gredo, obložila z zastirko. Notr sem posadila solato in fižol, ki bo plezal po šotoru in naredil senčko. Tudi luštna reč. :)

P.S.

Jerneja Pavček se ukvarja še z veliko stvarmi. Pravkar je v samozaložbi izšla njena prva otroška pravljica iz Zbirke zgodb o Eko Vili, z naslovom Čarobna voda. Knjigo je ilustrirala in oblikovala Lučka Berlot, absolventka likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Glavna junaka pravljice Čarobna voda sta Eko Vila in Škrat Vodo.  Besedo o knjigi Čarobna voda sta zapisala biolog Peter Firbas in ekolog Anton Komat. Pravljica ima tudi svojo spletno stran: Čarobna voda.

Jutri na svidenje v Celju! 8.6.2012

Jutri v soboto, 9. junija, bom pripeljala biooglje in kompost z bioogljem v Celje. Z mano bo tudi Biočar, kuhalnik za kuhanje in pripravo biooglja.

Vesela bom vseh, pa če boste kaj kupili ali si samo ogledali izdelke ter vprašali, kar vas zanima v zvezi s permakulturo in bioogljem.

Med 9. in 9.50 bom pred Mercator Centrom na Opekarniški v Celju.

Kontakt za info in naročila: bojcajanus@gmail.com ali pa pokličite na 040 325 939.

Kaj imata skupnega ruski hokejist in zaplanski paradižnik? 4.6.12

Danes sva se slišali s prijateljico, ki sem ji pred časom podarila nekaj svojih kosmatih in trdoživih sadik paradižnika. Posadila jih je na svoj vrt v ljubljanskem Podutiku. Do danes so se iz njih razvili takšni heroji, da bi jih lahko vodila na razstave.

Razmišljali sva, kako to, da so tako dobro uspeli. Je krivo biooglje? Lunin setveni koledar? Pozitivna energija? In potem sva prišli na idejo, ki verjetno še najbolj logično razloži vso zadevo. Preprosto: s paradajzi sva delali tako, kot ruski trenerji delajo s svojimi varovanci hokejisti!

Ne vem, če drži, a menda ruski hokejisti trenirajo obloženi z utežmi. Pred tekmo si uteži snamejo in, razumljivo, brez svoje običajne obremenitve dobesedno poletijo preko ledu.

Nekaj podobnega sva naredili medve s prijateljico s paradižniki. Iz semena so zrasli na Zaplani. Utrdili so se v hladnih nočeh na terasi. Potem pa so se odpeljali nekaj sto metrov nižje, v toplo in zavetno Ljubljano. Komu se pa ne bi zmešalo od ugodja!

Če bi torej radi imeli sadike, ki bodo zlahka osvojile pokal soseske, jih vzgojite kakšnih 200 do 300 m višje od svoje nm.v. Da se bodo kot ruski hokejisti med treningi utrdile in privadile vsega hudega. Ko jih boste brez dodatne obremenitve, ki so je bile navajene, spustili na vrt, bodo dobesedno poletele – kot ruski hokejisti!

Danes teden na svidenje v Celju! 2.6.12

Naslednjo soboto, 9. junija, bom pripeljala biooglje in kompost z bioogljem v Celje. Z mano bo tudi Biočar, kuhalnik za kuhanje in pripravo biooglja. Vesela bom vseh, če boste kaj kupili ali pa če boste samo pogledali  in vprašali, kar vas zanima v zvezi s permakulturo in bioogljem. Med 9. in 9.50 bom pred Mercator Centrom na Opekarniški v Celju.

Kontakt za info in naročila: bojcajanus@gmail.com ali pa pokličite na 040 325 939.

Vrt je najboljši antidepresiv! 1.6.12


“Če bi rad bil srečen vse življenje, postani vrtnar.” Zdaj sem za to dejstvo, ki ga že nekaj let preizkušam na lastni koži (t.j.: če bi rad bil srečen, postani vrtnar), našla članek, ki navaja znanstvene dokaze in razlage. Tukaj je, če bi ga želeli prebrali v celoti: Why gardening makes you happy and cures depression. Napisala ga je avstralska permakulturnica Robyn Francis.

Njen tekst sem malo povzela in malo dopolnila, takole:

Depresija je postala globalni problem. Na srečo obstaja boljši način kot tabletke in psihoterapija – svoje srečne hormone lahko  zelo preprosto zbudimo tako, da se lotimo dela na vrtu.

Serotonin in dopamin sta hormona, ki spodbujata imunski sistem in nas hkrati “delata” srečne.  Serotonin je naravni antidepresiv. Njegovo pomanjkanje povzroči depresijo. Zaloge serotonina povečamo tako (in zlezemo iz depre :) da delamo na vrtu: ko pridemo v stik z bakterijo Mycobacterium vaccae, ki je v prsti, se v naših možganih sprosti serotonin. To seveda ne pomeni, da bi morali jesti prst. Dovolj je, da kdaj delamo tudi brez rokavic; dovolj bakterije dobimo že samo z dihanjem in preko kože.

Znanstvene raziskave so dokazale, da je umazanija dobra, življenje v sterilno zaščitenih super higieničnih in brezmadežnih okoljih, ki jih vzdržujejo s protibakterijskimi pršili in čistili, pa škodljivo. Pomanjkanje stika z umazanijo v otroštvu vodi v cel spekter bolezni, vključno z alergijami, astmo in duševnimi motnjami.

Ni ga čez užitek, ko z golimi rokami rijemo po vrtu! Deževniki, slepci, hroščki in krastače gor ali dol :)

Za serotonin je torej zaslužna bakterija, za dopamin pa lovski in nabiralniški užitki, ki smo jih podedovali izpred dveh stotisočev let. Dopamin se v možganih sprošča tudi, ko z vrta pobiramo pridelek. Raziskovalci predvidevajo, da je za to zaslužen 200.000 let star genski zapis, ki smo ga podedovali od naših prednikov. V telesu se ob dobro opravljenem lovu ali nabiralni akciji sproži kemični odziv (kar občutimo kot naval sreče). Ko so naši predniki našli (ujeli ali nabrali) hrano, jih je preplavil hormon sreče, dopamin, ki povzroči občutek blaženosti in blage evforije. Občutek sproži že tudi sam pogled na sadež ali njegov vonj, ne da bi ga dejansko tudi utrgali (kar izkoriščajo v nakupovalnih središčih. Pejte raje na vrt … :).

Zdaj razumem, zakaj se tako odlično počutim na svojem vrtu! Zakaj je prva stvar, ki jo naredim, ko pridem domov ta, da grem pogledat, kaj je novega z mojimi dragimi klorofilniki. Zakaj mi ni problem po 5, 7 ali 9 ur riti po vrtu (zato se zdaj trudim prisiliti, da najprej pospravim po hiši in opravim druge nujne stvari, šele potem se spustim na vrt – za nagrado).

Vrtnarjenje je najboljša protistresna terapija. Seveda ekološko, še boljše pa permakulturno, ker vrt, ki ga škropimo s strupi, nima antistresnega učinka (pač pa toksičnega). Zakaj? Ker pač bakterij, tudi mične gospodične Mycobacterium vaccae, na njem ne bo.

Že dlje časa sem prepričana, da bi moral vsak vrtec, vsaka šola, pa tudi in predvsem vsak dom za upokojence, varna hiša, centri za mentalno zdravje in psihiatrične bolnice, imeti svoj vrt (če bi me kdo rad najel za postavitev takšnega vrta, z veseljem pridem!).

Je torej sploh lahko še kakšen boljši vzrok, da bi človek imel svoj vrt, kot ta, da imaš hobi, ki te hkrati osreči, prežene depresijo in napolni hladilnik in shrambo s samo super hrano ? Mislim, da ne :).

Kaj pa vi menite, a vrt deluje kot antidepresiv ali ne?