Archive | maj 2012

Posebna ponudba do konca maja: brezplačna dostava v LJ+okolici 22.5.2012

V GAJINEM VRTU velja do 31. 5. 2012 POSEBNA PONUDBA: dostava obogatenega biooglja, komposta z bioogljem za sejanje in komposta z bioogljem za presajanje, je z osebnim prevzemom na območju Ljubljane z okolico, brezplačna!

Kuhalnik Biočar je ostal žal (na zalogi) samo še eden, vendar novi že plujejo z ladjo proti Sloveniji!

Naročite: TUKAJ
Več o obogatenem biooglju in kompostu z bioogljem pa – TUKAJ

P.S. Brez skrbi, slika je simbolična. Pripeljemo z avtom … :)

Solata, najlepši cvet 21.5.2012

Letos sem rože v zabojčkih prezgodaj postavila na ograjo, zato jih je slana kar nekaj pomorila. Vendar sem že takrat, ko sem rože sadila v zabojčke, na prazne prostorčke med sadikami natrosila seme solate, da ne bi prostor šel v nič. Sredi maja morda na terasi res ni strašno lepih bršljink, pelargonij in lobelij, so pa zato krasne sadike sveže zelene solate, ki jih bom ob prvi priliki presadila na vrt.

Zdaj resno razmišljam, da v zabojčke sploh ne bi več dajala nič drugega kot seme solate. Kaj ji pa manjka? Je kaj grša od okrasnih rastlin? Sadike je takole res preprosto vzgojiti, neprestano so na očeh in zlepa jih ne pozabim zaliti. Pa še nekam nenavadno lepo rastejo. Zakaj torej ne bi imeli namesto begonij v obešankah solate in jagod, namesto cipres na robu parcele pa bezga, goji jagod in jerebik? Sploh pa: “Beauty is in the eye of the beholder” (Lepota je v očeh opazovalca :)

Zakaj se (tudi) splača vzgajat svoje paradajzke 17.5.2012

Na fotografiji: zvečer se paradajzki spravijo spat tako, da nekoliko zvijejo svoje listke.

Dobila sem vohunsko sporočilo, da sta danes na avtobusu na relaciji Ljubljana – Vrhnika klepetali dve gospe in jamrali nad vremenom. Mraz je pomoril mlade sadike njunih paradajzkov. Pa čeprav gospe nimata vrtov nad 600 m n.m. višine, pač pa v dolini. In v čem je vzrok, da so njuni paradajzki vzeli slovo … v tem seveda, da so bili rojeni in vzgojeni (oz. razvajani) v toplih rastlinjakih. Moji so se pa od rojstva dalje matrali na zaplaninskem mrazu. Edini privilegij je bil, da so lahko noge namakali v kompostu z bioogljem, za vglavje pa dobili skalo. In tako so postali čvrsti, trmasti in zaje**** Zaplaninci :) In zato so še vedno živi :) Grem trkat na les (pa jim pokrivat nogice z zastirko), jutri zjutraj bo menda slana …

This entry was posted on maj 17, 2012, in Brez kategorije. 3 komentarji