Naravni paradižniki 10.4.12

Paradižniki mi ne gredo iz glave. Letos mi je lepo uspelo 20 sadik, ki čakajo na toplem, da se bo zunaj začela prava pomlad, da bo konec pozeb in mrzlih vetrov. Lepo čepijo na okenskih policah, mene pa kar malo skrbi, kaj bo z njimi, ko bodo končno zunaj, na milost in nemilost prepuščeni … (OK, pretiravam :)

Sestavljanje strehic za rastlino, ki je nora na sonce, trganje listkov in privezovanje ob kole se mi upira. Rada bi močne in zdrave rastline, ker takšnim še toliko glivic ne pride do živega. Zato bom letos poskusila drugače. Trditev, ki sem jo zadnjič prebrala v knjigi Užitni vrt, se mi zdi logična: paradižnikom, ki jim trgamo zalistnike, stalno povzročamo rane in stres. S tem morda res dosežemo, da se moč rastline usmeri v glavno steblo in plod, a jo hkrati neprestano, znova in znova poškodujemo, to ji pa gotovo ne godi. Bi bilo možno, da bi paradajzi, ki so stalno v stresu, postali manj odporni na glivice in bolezni? Mislim, da tudi z njimi ni popolnoma nič drugače, kot z ljudmi – če smo stalno pod stresom, prej ali slej zbolimo, ponavadi kar hudo, lahko celo usodno.

Zadnjič sem med brskanjem našla zgornji posnetek vrtnarja, ki je nekaterim od svojih paradajzov pustil, da so vsaj do neke mera zrastli naravno, tako kot jim ustreza. Vreme je bilo med njihovo rastjo kar naporno, pozna zmrzal in hudi vetrovi. Pocufani in ob palice privezani paradajzi je niso preveč dobro odnesli, tisti, ki so jih pustili rasti kot jim je ustrezalo, pa so naredili nekaj neverjetnega: stranske veje so uporabili za nekakšne oporne noge, s katerimi so se zasidrali v tla in se uspešno uprli hudemu vetru.

Letos bodo pri meni paradižniki rastli na naraven način, za vsak primer pa bodo za boj z glivicami dodatno oboroženi z bioogljem. Me zanima, kakšen bo rezultat.

Advertisements

10 thoughts on “Naravni paradižniki 10.4.12

  1. NORO dobro! Jaz sem se pa sekirala, ko nisem bila vestna in odstranjevala zalistnikov. Se pa moram strinjat s tvojo logiko stresa in obremenjevanja rastline … hm, res zanimivo. Torej, letos brez kolov ob paradajzih? Hehe, še ta revolucija v našem že tako ali tako nenavadnem vrtu, Hvala, Bojca!

    • Ja, dol s koli! Svobodo paradajzom!:) Lahko v duhu raziskovanja: pri nekaterih paradižnikih tako, pri nekaterih pa klasično. Mislim, da bodo moji vsi podlegli revoluciji. Super si to napisala – revolucija v vrtu :)

  2. A to velja tudi za naše sorte? Upam da res zrastejo v oporo samemu sebi. Sicer bo tomato enostavno padel, zaradi tega ker raste v višino…

    lp
    m

  3. To sem eno leto prakticirala, obilo pridelka, problem pa, ker je vse ležalo po tleh.
    Oporo jim dajem, ognjič, tagentes,peteršilj, bazilika so naavna zaščita in boljšajo okus pridelku. Zaperke sem tudi pustila, prava džungla, vse je zelo težko. Letos bom vse to ponovila, pustila zaperke, dala pa bom oporo, res pa je, da zadostuje mreža, da se primejo sami.
    Lp Judita
    e mail:kmetijamiba@gmail.com
    gsm 040 775 737

    Pa še to: imamo naravno vzrejo, brez kemije piščancev, zajcev, domača jajčka vse z omega 3 maščobnimi kislinami.

  4. Sem se tudi jaz odločila za naravne paradižnike, malo me je prestrašila kolegica, češ da za to rabim grmičaste sorte in ne “naših običajnih”, ker bo vse ležalo po tleh in bodo “zboleli”….hmm zdaj pa kolebam med “naravim pristopom” in napeto mrežo….
    Težava je, da bo vrt velik del poletja sam – brez vrtnarja ;)

  5. tole s prosto rastočim paradajzom se mi zdi zelo po zdravi pameti in prav. Je že kdo poskusil, da ga spajdaši s fižolom in/ali koruzo za družbo in oporo?

    Še eno vprašanje: svoj čas sem imela odlične “avstralske” buče (tako jih je imenovala dobra stara Mimi, ki jih je od nekod dobila), najbrž je bila to ena od novozelandskih sort . rebrasta, sivo zelena skorja, težke do 6-7 kg, meso odlično, trdo, temno rumeno, boljša kot večina sort muškatnih buč, ki so sedaj na dosegu. Po nesreči sem jih skrižala in zgubila. Če kdo ima… zamenjam za seme domačega fižola liščka idr, seme prenašano preko babic več kot 70 let.
    Hvala in pozdrav vsem častilcem zemlje

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s