Ali lahko na eko način pridelamo dovolj? 24.2.12

Debate o tem so vroče, tudi tukaj (Zakaj večina ljudi misli, da z eko kmetijstvom ne moremo pridelati dovolj hrane) smo o tem že debatirali. Zadnjič sem naletela na zanimiv članek na to temo v reviji Australian farmer, na katero sem naletela zato, ker redno spremljam, kaj novega se dogaja na področju biooglja. Avstralci so na tem področju resnični pionirji. Njihova vlada je uvedla konkretne finančne spodbude za kmete, ki bi se radi lotili pridelave s pomočjo biooglja. In ker biooglje ne deluje tam, kjer kmetje uporabljajo -cide (logično – če je zemlja mrtva, kdo naj se pa naseli v biooglju?), je to tudi zelo elegantna pot v eko pridelavo. Dve muhi na mah :)

O Avstralcih bom več pisala kdaj drugič, vsekakor pa kmalu (ravno se prebijam skozi nekoliko bolj zajetno poročilo o raziskavi uporabe biooglja v kmetijstvu).

Zakaj je torej eko pridelava (angleško: organic farming) pridelava prihodnosti?
Na kratko: ne gre za pot nazaj, ampak naprej. Gotovo ne gre za to, da bomo spet zlezli na drevesa, zobali češnje in pljuvali peške po mimoidočih. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so uporabo umetnih gnojil in različnih -cidov (pesti-, insekti- fungi-) videli kot napredek. Z njihovega vidika je to gotovo tudi bil napredek (manj dela, manj tveganja, večji pridelek). Danes je jasno, da čarobna kemična palčka ni tako čarobna, kot se je zdela pred 60 leti. Zato se iščejo nove možnosti, s katerimi se bomo izognili škodi, ki jo dela kemija in vseeno pridelali več. Se da? Se da. Bo šlo tokrat brez napak? Gotovo ne, a na podlagi znanja o tem, kakšne so bile pretekle napačne in dobre prakse, bo šlo. V točkah pa takole:
1. Eko pridelava poteka brez sintetičnih snovi s pomočjo tradicionalnih in sodobnih znanj na osnovi in v skladu z naravo. Središčna točka je zdravlje zemlje (prsti). Fokus, središčna točka, osrednja dejavnost je ohranjanje zdravja namesto zdravljenja bolezni (vidite neposredno povezavo s staro kitajsko in našo, sodobno medicino?).
2. V uravnoteženi in zdravi prsti je veliko manj možnosti za nastanek bolezni in razvoj škodljivcev.
3. Zdravje prsti je neposredno povezano z zdravjem ljudi. V osiromašeni zemlji zraste osiromašena hrana, v zastrupljeni zastrupljena.
4. Eko pridelava ohranja zdravje prsti; takšna prst lažje zadrži vlago in hranila, kar je še posebej očitno v času klimatskih sprememb. Na Avstralski State University so objavili zaključke 13-letne raziskave: eko kmetije so pridelale prav toliko, nekatere pa celo več kot primerjalne konvencionalne, to pa z manjšimi stroški in manjšo porabo energije (do 45 % manj). Pri tem za sabo ne puščajo pokopališč: gradi se struktura prsti, biodiverziteta se veča, ne manjša, razvoj je trajnosten, ne muha enoletnica.
5. Edina “slaba” plat nekonvencionalnih načinov pridelave je, da se je treba učit, opazovat in uporabljat možgane (ki so tako ali tako najpomembnejše orodje v permakulturi). Ne samo obujat stare dobre načine, ampak razvijat nove. Mladi kmetje, ki sem jih že imela priložnost srečati, razmišljajo drugače, kar je super. Potrebna je tudi pomoč znanosti, ki nam lahko pomaga razumeti, kako deluje narava.

Poleg tega pa – še nikoli se ni znanje tako bliskovito širilo, kot se danes. Bi pred nekaj desetletji sploh izvedela za biooglje? Mogoče. Bi se lahko tako hitro učila, kot se lahko danes, znanje pa posredovala naprej? Absolutno nemogoče :)


Zunaj je še sneg, tale vesela hiacinta je zacvetela na notranji polici.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s