Archive | januar 2012

Zakaj so deževniki nori na biooglje? Zato! 29.1.12

Na vrtu me čaka kup materiala za visoke grede a la srednji vek, a je premrzlo, da bi se lotila dela. Tako ali tako pri krepkem minusu nimam kaj riti po zemlji, v hiši pa je pred pomladjo še čisto dovolj dela. In kaj je lepšega, kot čepeti na toplem in listati po knjigah o vrtnarjenju? Počasi kupčkam material, ideje in znanje za letošnji vrt in pripravljam načrt – letos bom sistematična kot še nikoli prej! Rezultat totalne sistematike pa bo popoln kaos. Samo navidezen, seveda ;)

Googlov prevod Permakulture za telebane v angleščino je pretty awful. Žal se ne utegnem lotiti pisanja v obeh jezikih, še za pisanje slovenskih postov nimam toliko časa, kot bi si želela. In kljub absurdnim prevodom (če bi se radi nasmejali, poglejte tole: Permaculture for dummies) so posti očitno dovolj razumljivi (na srečo imajo veliko slik, od teh je pa, kot vemo, vsaka vredna 1000 besed).


Deževniki, ki obožujejo biooglje. Vir: Woo’s Worms

Na post o deževnikih, ki ljubijo biooglje, sem dobila e-mail gospoda Craiga Samsa, ki je eden od pionirjev s področja biooglja v VB. Razložil je, zakaj so deževniki nori na biooglje (in pohvalil mojo radovednost :). Eccola, takole pravi:

“Mislim, da je reakcija deževnikov na biooglje povezana s prisotnostjo actinomycetes bakterij.  Te bakterije delujejo na prst alkalno, zato prevladujejo v vrtni zemlji (v gozdni, ki je bolj kisla, je več gliv kot teh bakterij). Ko deževnik zaužije hrano, ki vsebuje actinomycetes bakterije, postane za te bakterije nekakšna razmnoževalna komora, v kateri se bakterije razmnožijo. Deževnikovi iztrebki nato vsebujejo kar do 6-krat več teh bakterij kot jih je bilo v hrani, ki jo je pojedel. Biooglje predstavlja idealne pogoje za razmnoževanje teh bakterij, kar privablja deževnike, ti pa populacijo še povečujejo. Morda je prav v tem skrit še en odgovor na vprašanje, zakaj je zemlja, obogatena z aktiviranim bioogljem, rodovitnejša.”

Še več o deževnikih lahko preberete tukaj: Deževniki so prijatelji vrta. Da boste veseli, ko boste roza prijatelja srečali na svojem vrtu :)

Kisli dež, (za)kisani ljudje, kisla zemlja … 15.1.12

Našla sem nekaj zanimivega, potem pa vse skupaj povezala v zaključek, ki se mi zdi logičen in uporaben.

1. Ljudje, ki jemo pretežno “civilizirano” (beri: slabo) hrano, t.j. bel sladkor, prevelike količine in/ali večinoma predelano meso, belo moko, malo pa zelenjave, sadja in na splošno malo hranljivih živil, ki v telesu delujejo bazično, smo zakisani.
2. Zakisani ljudje imajo težave z glivicami, ker glivicam ustreza kislo okolje (vir mnogih ali celo večine hudih civilizacijskih bolezni je v črevesju in ko se nam tam namnoži kandida … o tem vedo drugi več od mene). Ena od posledic tega stanja je alergija: opozorilni znak, da hodimo po robu. In da je nujno kaj storiti.
3. Ljudje smo del tega sveta, za nas veljajo ista osnovna pravila kot za rastline, prst, ves svet. Glivice in plesni so na svetu zato, da pospravijo ostanke odmrlih bitij; na živih v velikih količinah niso zaželene. Še huje, lahko so smrtonosne.
4. Večini zelenjave ustreza pH 6 do 7. Kislost tal vpliva na sposobnost rastlin, da vsrkajo hranilne snovi. Bolj ko so tla kisla, težje bodo rastline vsrkale hranilne snovi. Hlevski gnoj poveča kislost prsti (nizek pH), biooglje ga zniža (višji pH).
5. Obogateno biooglje deluje bazično in je polno hranil, v bazičnem okolju pa glivicam ni lepo.
6. Torej je jasno, zakaj se je v zabojčku B (kjer ni biooglja – glej fotke) razpasla plesen, v zabojčku A (dodano obogateno biooglje) pa ne. Še eno pojasnilo več, zakaj je v zabojčku A več, večjih in bolj zdravih mladih tržaških solatnikov.
7. Glivice so čedalje bolj podjetne; slovenski paradižniki so marsikje živi samo še pod strehico. Biodinamiki si pomagajo s preslico oz. njenim pripravkom, ki vsebuje kremen (o tem sem pisala TUKAJ). Je mogoče, da idealne pogoje za napade glivic omogoča kisel dež? Lahko biooglje pomaga? Komaj čakam toplejše čase, da preizkusim idejo.

Zabojček B (kupljena zemlja za sajenje); med sejančki se je razpasla plesen, ki vpliva na njihovo rast:

Zabojček A (kompost z bioogljem za vzgojo sadik GroChar); zdravi in že na oko številčnejši sejančki:

Pogled na oba zabojčka: zabojček A (na levi) in zabojček B (na desni):

Deževniki so nori na biooglje! 4.1.12

Da so deževniki nori na biooglje, sem pisala že v temle postu: Biooglje – sprožilec dobrega; avstralski permakulturnik Barry Batchelor je opazil, da so deževniki, kadar je kompostu dodal biooglje, postali zelo živahni, se zbrali pri biooglju in si dali veliko opraviti; očitno so biooglje raznašali naokoli in manjše koščke z veseljem pojedli. Našla sem še enega navdušenca nad vermikompostiranjem, Wooja, ki je na svoji spletni strani objavil poskus, v katerem je pokazal, kako se obnašajo deževniki, ko dobijo skupaj s svojo priljubljeno hrano še biooglje. Zadeva me je navdušila, ker dokazuje, da je kompost, v katerem je dodano biooglje, predelan bistveno hitreje. Fotografije, potek in rezultate poskusa objavljam z njegovim dovoljenjem. Še link na njegovo spletno stran: Woo’s Worms (pri njem se najde še marsikaj zanimivega). Spodaj so slike poskusa. Opisi so nad slikami.

Odpadki – hrana za deževnike: lubenica, solata, čebula, koruza, krompir, šparglji, brokoli, paradižnik …

Na levi: lonček št. 1 z 230 g odpadkov in 230 g biooglja.
V sredini: lonček št. 2 z 230 g odpadkov in 115 g biooglja
.
Na desni: lonček št. 3 z 230 g odpadkov.

Vsebine vseh treh lončkov so bile dodane v škatlo z deževniki.



Levo zgoraj vsebina lončka 1, desno zgoraj vsebina lončka 2, spodaj vsebina lončka 3.
Prvi dan: deževniki so se začeli hraniti z vsebino lončkov.

2. dan: čedalje več deževnikov se zbira pri hrani. Zdi se, da je najbolj živahno pri odpadkih z bioogljem. 



3. dan – deževniki se še vedno zelo živahno hranijo. Še vedno se zdi, da je največ aktivnosti pri biooglju. 



4. dan – deževniki najhitreje jedo kupček iz lončka št. 1. Poglejte bližnji posnetek.



5, dan – bližnji posnetek vsebine iz lončka št. 2.



6. dan – vsebine iz lončka št. 1 skoraj ni več. Deževniki zdaj jedo vsebino lončkov 2 in 3.



6. dan – bližnji posnetek vsebine lončka št. 1. Večino vsebine so že pojedli.



6. dan – bližnji posnetek vsebine lončka št. 2. Ker je vsebine iz lončka št. 1 zmanjkalo, se deženiki zbirajo pri drugih dveh kupčkih. 



7dan – kupčka št. 1 ni več.



7. dan – tudi kupčka št. 2 skoraj ni več. Deževniki se zbirajo pri kupčku št. 3. 



7. dan – hrana je le še v kupčku št. 3.



8. dan – deževniki so pospravili vse kupčke. Nekaj hrane je le še v kupčku št. 3. 

Rezultati poskusa: deževnikom je očitno najbolj šla v slast hrana iz kupčka št. 1, ki ji je bilo dodano največ biooglja (razmerje odpadkov in biooglja je bilo 1:1). Zaužili so tudi večino biooglja in ga predelali. Ostali so le večji koščki biooglja, ki jih niso mogli pogoltniti.

Seveda bi bilo čudovito vedeti tudi, zakaj neki je biooglje tako zelo všeč deževnikom. Pa tudi, če tega še ne vem – zaenkrat mi zadošča že to, da je kompost z bioogljem očitno hitreje predelan in da privablja deževnike, male pomočnike, ki se jih res ne branim.

Kaj je Permakultura za telebane počela v letu 2011 2.1.12

Zadnja dva tedna sem dala mir, več počela v glavi kot okoli sebe. Zbudil me je WordPress.com s statistiko početja v 2011: dobrih 53.000 obiskov, 264 fotk, 79 postov. Največ bralcev je iz Evrope, samo kanček manj pa iz severne Amerike, kjer se po mojem rolajo od smeha, ko berejo googlov prevod Permaculture for dummies. Še en projekt, ki bi se ga lahko lotila, da se ne bodo več spraševali, kaj za boga počne tale Bojca v Evropi … Med iskanimi besedami je čajota spet med prvimi (tako kot že lani). Misteriozna čajota … Kaj neki je tako privlačnega na njej?  Za razliko od lani imam letos v loncu tri na hladnem; žal niso zdržale pri miru in so že pognale, tudi majhne vitice, kot majhne vprašaje – kje se pa jest lahko primem? Domačim se zdijo kot majhne rastlinske mesojede pošasti (bo treba zmanjšat TV, že vidim).

Vesela sem vsakega komentarja; najbolj zgovorni ste bili Kony, Nataša, metuljc, Peter in Janja. Hvala! Zdaj vem, da nekateri ne marate pisati na blog, raje imate mail ali pa pridete na kakšno predavanje ali predstavitev. Tudi prav :)

Miklavž mi je prinesel nov fotoaparat (da bodo fotke lepše:), Dedek Mraz novi zeleni knjigi (ena je zelo debela :) za mojo knjižnico (ste opazili, da je večina knjig o vrtnarjenju zelenih?), od kolegov z neta sem dobila literaturo, ki si jo moram še sprintat, potem pa naštudirat. Vrt me kliče, vsake toliko ga grem malo oropat (še vedno se najde precej užitnega). Rišem skice, kakšen bo letos, zbiram novo znanje in urejam staro.

Novoletnih sklepov ne delam, ker
1. se mi nikoli ni obneslo; itak sem jih vedno takoj pozabila, če sem pa že napisala listek, sem ga pa izgubila in
2. ker imam na zalogi že veliko ciljev, ki bi jih rada dosegla in mi res ni treba dodajati novih in
3. ker je novo leto samo prelomnica v glavi, ki je, ali pa je ni.
Vseeno pa nam vsem v novem letu želim veliko novih, lepih, zdravih vrtov, novih poskusov in uspešnih super trikov, zaradi katerih bo vrt lep in zdrav, mi pa na ležalniku pod sončnikom s kakšno dobro knjigo ali glasbo :)

Delo čaka, naj še malo počaka. Najprej še malo hrane za dušo … Jeff Buckley poje Hallelujah (avtor je Leonard Cohen). Nekdo je napisal: Jeff Buckley ne poje te pesmi, on JE ta pesem. Drži. Uživajte.