Srednjeveški vrt 12.11.11


Ilustracija neznanega umetnika iz 15. stoletja. Muzej umetnosti, Frankfurt.Vir: Mary Gardens

Za visoke grede sem prvič slišala pri Seppu Holzerju, potem izvedela, da so jih že pred tisočletji poznali Kitajci in nazadnje, da so jih po svoje oblikovali tudi v srednjem veku na srednjeveških vrtovih. Tudi azteški plavajoči vrtovi, sestavljeni iz vejevja, rogoze in napolnjeni z zemljo, konec koncev niso daleč od ideje visokih gred.

Dobre ideje se kot gobe po dežju pojavljajo po vsem svetu, v različnih obdobjih, pri različnih narodih. Takšna ideja je npr. fermentacija zelenjave – pri nas poznamo kislo zelje, Korejci pa kimchi (fermentirano in začinjeno kitajsko zelje in daikon), kislo zelje so jedli Kitajci že med gradnjo svojega zidu, poznali so ga stari Grki in Rimljani. Nekoč se bom mogoče lotila zbiranja idej, ki se v takšni ali drugačni obliki pojavljajo o vsem svetu. Ko bo kaj več časa … Človek mora imeti cilje :)

Širjenje super idej, ki se pojavljajo na več koncih sveta, se da pogosto razložiti s selitvami narodov, vedno pa ne. In kadar se ne da tako preprosto povezati vzroka in posledice, opominjajo na možnost človekovega dostopa v skupno pra-znanje ali, kot bi rekel Jung, v kolektivno nezavedno. Kakorkoli že, fascinantne so.

Torej, srednjeveški vrtovi. Pred časom sem videla dokumentarec in (spet) me je zagrabilo. Srednji vek se mi že sam po sebi zdi zelo zanimivo obdobje in po moje daleč od stereotipne predstave o mračnosti (sploh če pogledam, na koliko 090 številk nas lovijo sodobni vedeževalci, pa kako deluje ideja kruha-in-iger, resnično podvomim o napredku in superiornosti današnjih ljudi – tako da – mračni srednji vek, blablabla …).

Srednjeveški vrtovi so bili geometrijsko oblikovani v 4 glavne skupine nasadov, med katerimi sta tekli 2 glavni poti v obliki križa; na križišču so postavili osrednji element (vodnjak ali kaj podobnega). Grajski in samostanski vrtovi so bili namenjeni kontemplaciji (kar se mi zdi pametno, ker ne vidim smisla vrta v tem, da nam prinese še eno dodatno službo ali vir frustracij v obliki tekme, kdo ima več/je/jo/jega), manj pa pridelavi zelenjave. Menihi so svojo zelenjavo gojili vsak na svojem malem vrtičku blizu svojih celic, saj so bili v veliki meri odvisni od samooskrbe. Današnji srednjeveški vrtovi so vsi po vrsti rekonstrukcije, ker se originali niso ohranili. Obstaja veliko slik, na katere pa se ni bilo mogoče zanesti, saj so polne bibličnih in fantazijskih motivov (sadje, ki v hladni klimi ne zori; samorogi; kača iz raja). A jim je kljub temu uspelo zbrati podatke in znanje – uspešni rekonstrukciji sta npr. Bois Richeux in Prieuré-Notre Dame d’Orsan, ki je bil zasnovan leta 1107, rekonstruiran pa leta 1993.


Vir: Matin Lumineux

Na predavanju pri biodinamikih v Ajdi Goriški smo se pogovarjali tudi o srednjeveških vrtovih in prišli do zanimivega sklepa, da so 4 glavne grede idealne za kolobarjenje. Moja pripomba, da bi kot središčni element lahko postavili ležalnik pod sončnikom, je bila sprejeta s smehom in skepso … Slovenci smo še vedno preveč pridni :)

Advertisements

5 thoughts on “Srednjeveški vrt 12.11.11

  1. Sem Božo iz Cerknice. Že nekaj časa zbiram informacije o permakulturi, da bi lahko tudi jaz prideloval po teh načelih. Manjka mi šepraktičnih prikazov in/ali predavanj.Kje bi si to znanje nabral? Če mi kdo lahko pomaga pri tem milahko pošlje smernice na e-pošto..

    • Marca bodo predavanja o permakulturi v Biotehniškem centru Naklo, precej redno pa organizira tečaje tudi Janez Božič. Za začetek se je fino oborožit z znanjem iz knjig in s spleta, potem pa čim prej vse skupaj preizkusiti na svojem vrtu. Začne se po malem, pa zraste veliko :)

  2. Takih gartlcev je tudi pri nas kar nekaj. Za enega vem: pri ekološki kmetijo Pr’ krač’ v Dolskem. Kakšna paša za oči.
    Bojca, ideja z ležalnikom je zakon. Ampak naj stoji pod drevescem, da bodem v senci lenarila :) Po možnosti pod smokvo, uno prezimno, da bo bolj rajsko.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s