Archive | november 2011

Poskus z bioogljem se začenja! 18.11.11

Na vabilo k poskusu rodovitnosti komposta z bioogljem se je odzvalo 7 raziskovalcev, skupaj z mano nas je torej 8. Predvčerajšnjim in včeraj (16. in 17.11.2011) so vrečke s kompostom z bioogljem in navodila dobili prvi štirje raziskovalci, ostali dobijo v kratkem. Na prvi pogled je jasno, da smo zelo zanimiva, pisana druščina, z različno bogatimi izkušnjami in znanjem, vsem pa nam je skupno veselje do dela na vrtu in navdušenje do učenja in spoznavanja novega.

Odprla sem novo podstran, ki je namenjena našim izkušnjam, fotografijam in opisom poskusov. Upam, da bomo uspešni!

Advertisements

Urbane berlinske čebele 13.11.11


V Berlinu, pa tudi v drugih evropskih mestih (npr. v Munchnu) so entuziasti, ki jim ni vseeno za čebele, poskusili in uspeli – čebelarijo na strehah stavb. Berlin je zelo zeleno mesto, z veliko zelenimi površinami, parki in drevesi in zato čebelam danes prijaznejše okolje, kot pa podeželje, kjer velike njive monokultur vzdržujejo s strupenimi fitofarmacevtskimi sredstvi (čeprav, vrtičkarji so pogosto še hujši ravbarji; ne razumem, kako lahko kdo z mirno vestjo pobije vse živo okoli sebe, potem pa poje s strupom pridelano jabolko ali solato; karenca in toleranca gor ali dol, strup je strup in brezobzirnost je brezobzirnost).

Čebele oprašujejo 80 % rastlin. Brez njih jih ne bo. Bomo jedli samo krompir? Irci so poskusili … Brez rastlin ni živali in ljudi. Kdor misli, da je to hec, je trotl (bi napisala kaj hujšega, pa iz vljudnosti ne bom).

V Berlinu za čebele skrbi že 170 urbanih čebelarjev. Dela je za nekaj ur na teden, pomen za ohranitev čebel na dolgi rok pa morda odločilen. Ti ljudje so živ dokaz, da se da pridelati hrano tudi v mestih.

Srednjeveški vrt 12.11.11


Ilustracija neznanega umetnika iz 15. stoletja. Muzej umetnosti, Frankfurt.Vir: Mary Gardens

Za visoke grede sem prvič slišala pri Seppu Holzerju, potem izvedela, da so jih že pred tisočletji poznali Kitajci in nazadnje, da so jih po svoje oblikovali tudi v srednjem veku na srednjeveških vrtovih. Tudi azteški plavajoči vrtovi, sestavljeni iz vejevja, rogoze in napolnjeni z zemljo, konec koncev niso daleč od ideje visokih gred.

Dobre ideje se kot gobe po dežju pojavljajo po vsem svetu, v različnih obdobjih, pri različnih narodih. Takšna ideja je npr. fermentacija zelenjave – pri nas poznamo kislo zelje, Korejci pa kimchi (fermentirano in začinjeno kitajsko zelje in daikon), kislo zelje so jedli Kitajci že med gradnjo svojega zidu, poznali so ga stari Grki in Rimljani. Nekoč se bom mogoče lotila zbiranja idej, ki se v takšni ali drugačni obliki pojavljajo o vsem svetu. Ko bo kaj več časa … Človek mora imeti cilje :)

Širjenje super idej, ki se pojavljajo na več koncih sveta, se da pogosto razložiti s selitvami narodov, vedno pa ne. In kadar se ne da tako preprosto povezati vzroka in posledice, opominjajo na možnost človekovega dostopa v skupno pra-znanje ali, kot bi rekel Jung, v kolektivno nezavedno. Kakorkoli že, fascinantne so.

Torej, srednjeveški vrtovi. Pred časom sem videla dokumentarec in (spet) me je zagrabilo. Srednji vek se mi že sam po sebi zdi zelo zanimivo obdobje in po moje daleč od stereotipne predstave o mračnosti (sploh če pogledam, na koliko 090 številk nas lovijo sodobni vedeževalci, pa kako deluje ideja kruha-in-iger, resnično podvomim o napredku in superiornosti današnjih ljudi – tako da – mračni srednji vek, blablabla …).

Srednjeveški vrtovi so bili geometrijsko oblikovani v 4 glavne skupine nasadov, med katerimi sta tekli 2 glavni poti v obliki križa; na križišču so postavili osrednji element (vodnjak ali kaj podobnega). Grajski in samostanski vrtovi so bili namenjeni kontemplaciji (kar se mi zdi pametno, ker ne vidim smisla vrta v tem, da nam prinese še eno dodatno službo ali vir frustracij v obliki tekme, kdo ima več/je/jo/jega), manj pa pridelavi zelenjave. Menihi so svojo zelenjavo gojili vsak na svojem malem vrtičku blizu svojih celic, saj so bili v veliki meri odvisni od samooskrbe. Današnji srednjeveški vrtovi so vsi po vrsti rekonstrukcije, ker se originali niso ohranili. Obstaja veliko slik, na katere pa se ni bilo mogoče zanesti, saj so polne bibličnih in fantazijskih motivov (sadje, ki v hladni klimi ne zori; samorogi; kača iz raja). A jim je kljub temu uspelo zbrati podatke in znanje – uspešni rekonstrukciji sta npr. Bois Richeux in Prieuré-Notre Dame d’Orsan, ki je bil zasnovan leta 1107, rekonstruiran pa leta 1993.


Vir: Matin Lumineux

Na predavanju pri biodinamikih v Ajdi Goriški smo se pogovarjali tudi o srednjeveških vrtovih in prišli do zanimivega sklepa, da so 4 glavne grede idealne za kolobarjenje. Moja pripomba, da bi kot središčni element lahko postavili ležalnik pod sončnikom, je bila sprejeta s smehom in skepso … Slovenci smo še vedno preveč pridni :)

Kompost z bioogljem v prodaji 8.11.11

Pred časom mi je kolega rekel: “Super, tile tvoji kuhalniki, ampak pri nas bi bolj rabili že pripravljen kompost. Boš tudi to imela?”

No, in zdaj imam :) Tako kot kuhalnike Biočar bo tudi kompost z bioogljem (navaden in za sadike) ter biooglje mogoče kupiti v Gajinem vrtu. Več o biooglju piše TUKAJ, o tem, kako rastejo sadike v kompostu z bioogljem, pa TUKAJ. Vprašanja in rezervacije: bojcajanus@gmail.com ali 040 325 939.

KOMPOST Z BIOOGLJEM, UNIVERZALEN, 20 l:   12 €
Univerzalni kompost z bioogljem lahko uporabljamo kot rastni substrat, za izboljšanje prsti in za presajanje lončnic. Izdelek poleg biooglja vsebuje tudi vlaknine kokosa, ki delujejo kot nadomestilo šote; mešanico hranilnih snovi rastlinskega izvora; mikorizne glive, ki povečajo absorbcijo hranilnih snovi skozi koreninske sisteme rastlin;  glistin (izločki deževnikov), ki zagotavlja aktinomicet bakterije, ki podpirajo dejavnost mikoriznih gliv in morske alge, ki povečajo moč in odpornost rastlin na bolezni.

KOMPOST Z BIOOGLJEM, ZA VZGOJO SADIK, 8 l:   8 €
Kompost z bioogljem je posebej pripravljen za gojenje sadik. Z njim bodo semena dobila dodatno moč za razvoj in rast. Dodane mikorizne glive in glistin (izločki deževnikov) pomagajo zagotoviti visoko stopnjo kalivosti, pospešijo tvorjenje korenin in močno zgradbo sadike, kar vse pripomore k zdravju rastline in omogoči, da rastlina zlahka prenese presaditev, ko pride čas za njo.

BIOOGLJE, KOMPLEKS, 1 kg:   10 €
V izdelku Biooglje kompleks je biooglje obogateno z dodatki za večjo rodovitnost. Uporablja se kot sredstvo za izboljšanje tal ali kot dodatek kompostu. Za večjo rodovitnost ga lahko posujemo neposredno pod drevesi ali pa ga uporabimo kot dodatek zemlji za presajanje.

Novi članki v reviji Moj mali svet 8.11.11

Z veliko zamudo objavljam fotografije zadnjih treh člankov o permakulturi v reviji Moj mali svet (september, oktober in november). Dva sta o odganjanju škodljivcev z vrta, zadnji pa o tem, kako pripravimo testno gredo za vrtnarjenje z bioogljem.

Fotke so res daleč od lepote, drži (dobronamerno kritiko sem vzela zelo resno in imam že rezerviran boljši fotoaparat, pa tudi kakšne inštrukcije mi ne bi škodile). Brati se s fotografij, razen naslova, ne da – bi bilo nepravično do revije, v kateri je še kup drugih, zelo zanimivih člankov. Revija Moj mali svet na prodajnih mestih grozno hitro poide, zato jo je mogoče še najbolj pametno naročiti. Tako pride vsak mesec na dom, pa še ceneje je.

Pravkar sem oddala nov članek – o dvojnem vodovodu s kapnico. Moj mali svet spet izide konec tega meseca.