Prevod intervjuja o biooglju 6.8.11

Na posnetku je maja letos posnet intervju, v kateri se novinarka o uporabi biooglja pri pridelavi hrane pogovarja z dvema strokovnjakoma iz Massachusettsa,  g. Tedom Wysockim (Pioneer Valley) in prof. Richardom S. Steinom (University of Massachuttets). Posnetek sem objavila junija letos z dovoljenjem g. Teda Wysockega. Končno mi je uspelo pripraviti prevod, ki ga danes objavljam.

Prof. Richard S. Stein: Biooglje se pridela iz biomase, to pa je lahko les, deli rastlin, živalski gnoj, lahko tudi kurji gnoj, vendar tega ne skurimo, pač pa segrejemo v okolju z zelo malo kisika, čemur pravimo piroliza. V procesu ne nastane CO2, kot se zgodi, če biomaso zažgemo in pustimo, da zgori, pač pa postopek pripeljemo le do polovice in naredimo vrsto oglja, ki ima približno polovico energije bio goriva.

Novinarka: In potem vzamete te koščke oglja in jih dodate vrhnji plasti zemlje, je tako?

Prof. Richard S. Stein: Ja, tako je. To oglje je zelo porozno in ima veliko površino, glede na svojo velikost. Notranjost je polna luknjic, v katere se naselijo glive in bakterije, ki jih potrebujejo rastline za uspešno rast.

Novinarka: Ted, vi oglje uporabljate na svojem vrtu?

Ted Wysocki: Ja, vrt je velik približno ½ akra.

Novinarka: In kakšne spremembe ste opazili na vrtu po tem, ko ste začeli uporabljati biooglje, v primerjavi s prej?

Ted Wysocki : Opazil sem, da je seme prej pognalo, da je rast močnejša in – kar se mi je zdelo še posebej zanimivo – opazil sem, da se je spomladi tam, kjer sem prejšnje leto zemlji dodal biooglje, zemlja prej odmrznila in sem lahko začel saditi za novo sezono 2 tedna prej.

Novinarka: Je to povzročila toplota, shranjena v biooglju?

Ted Wysocki : Ne bi rekel, da toplota, mislim da gre za nekaj drugega. Prej sem na svoji zemlji imel težave zaradi erozije in ilovnato prst, zdaj teh težav nimam več.  Ni mi več treba tako delati na vrtu kot včasih. Imam toliko zelenjave, da je ne moremo pojesti, niti shraniti, zato jo podarim. Ljudje pravijo, da je odlična in me sprašujejo, kje sem jo dobil? Jaz pa jim povem – na svojem vrtu.

Prof. Richard S. Stein: Biooglje zadržuje vodo in deluje kot gnojilo, zato je tako.

Novinarka: Se pravi, da biooglje poveča rodovitnost zemlje?

Prof. Richard S. Stein: Ja, hkrati pa se to gnojilo ne spere in ne onesnaži podtalnice.

Novinarka: V vaši organizaciji Pioneer Valley se s tem ukvarjate že nekaj let. Zakaj ste sploh začeli?

Prof. Richard S. Stein: Trudili smo se posneti dobre prakse, ki so jih uporabljali amazonski Indijanci pred 2000 leti, opisal pa jih je Charles C. Mann v knjigi 1491 in so jo poznali Američani pred Kolumbom. Gre za staro tehniko, ki nas danes zanima zaradi potrebe po energiji in potrebe po izboljšani prsti.

Novinarka: kakšna pa je razlika med biomaso in bioogljem?

Prof. Richard S. Stein: Biomasa je snov, s katero začnemo, to je material, ki je zrasel. To je lahko stranski produkt v kmetijstvu, celo odpadek, na primer koruzna stebla. V biomasi je shranjena energija sonca, ki je osnovna energija. Energija sonca pvzroči, da se voda in CO2 povežeta v različne spojine., iz katerih sestoji biomasa. Biooglje pa dobimo, ko biomaso segrevamo pri visokih temperaturah ob odsotnosti kisika in je ena od oblik ogljika.

Novinarka: Ted, kakšne aktivnosti v zvezi z razširjanjem znanja o biooglju pravkar potekajo v vaši organizaciji Pioneer Valley?

Ted Wysocki: Na University of Massachusetts imamo oddelek, ki se ukvarja s tem področjem, organiziramo lokalne skupine, skupine kmetov. Te skupine so odprtega tipa, morda boste pozneje pokazali naslov spletne strani. Tudi v Massachusettsu imamo podobne viharje, kot so v preriji. Prerija je rodovitna zaradi biooglja. Mislim, da se je znanje preneslo v ZDA iz Mongolije pred tisočletji, vendar to še ni dokazano.

Novinarka: Hočete reči, da gre za staro tehniko, ki so jo s pridom uporabljali naši predniki, pa se je znanje o njej sčasoma izgubilo. Richard, vi to tehnologijo imenujete obratno rudarjenje?

Prof. Richard S. Stein: Ja.

Novinarka: Od IBI (International Biochar Iniciative) sem izvedela, da vsaka tona biooglja zadrži 3,5 tone CO2. Kako po vašem mnenju ta tehnologija vpliva na okolje?

Prof. Richard S. Stein: Vsekakor znižuje količine CO2 v okolju, ta plin pa je po mnenju nekaterih glavni krivec za efekt tople grede. CO2 je uskladiščen v biomasi. Polovica ogljika iz CO2 se v procesu pirolize shrani v biooglju in nato v prsti za zelo dolga obdobja. Zato pravim, da je to obratno rudarjenje, saj jemljemo ogljik iz biomase in ga dajemo nazaj v zemljo.

Novinarka: Kar seveda koristi okolju. Ted, vi uporabljate biooglje na svoji kmetiji. To je relativno majhna površina . Menite da bi bilo mogoče biooglje uporabljati tudi na večjih površinah?

Ted Wysocki: V New Jerseyu so mešanico biooglja in gliv uporabljali tudi na večjih površinah za povečanje pridelka in podvojili pridelek. Tudi na moji kmetiji imam podobne izkušnje, na primer s koruzo. Če lahko jaz na tako majhni površini pridelam toliko hrane, pomeni, da si jo lahko pridela vsak. Tudi v mestu, na primer na dvoriščih ali na strehah. Lepo je imeti doma sveža zelišča.

Prof. Richard S. Stein: Mi vidimo prilođnost v sodelovaju med kmeti in strokovnjaki.

Novinarka: Očitno je, da imata oba veliko izkušenj s to tehnologijo. Kljub temu pa so tudi nasprotniki, ki pravijo, da je o tej tehnologiji premalo znanega, čeprav je stara na tisoče let. Kaj bi rekli na to?

Prof. Richard S. Stein: No, ena stvar je, da nam bo kmalu zmanjkalo fosilnih goriv. Postajajo čedalje dražja. Ta tehnologija pa bo postala čedalje cenejša in enkrat bo prišlo do preobrata. Predvidevamo, da bo čez 10 do 20 let ta način pridobivanja energije cenejši od uporabe fosilnih goriv in premoga.

Novinarka: Kakšne možnosti sodelovanja pa vidite med Univerzo in Pioneer Valley?

Prof. Richard S. Stein: UM ima dolgo tradicijo na področju agrikulture, pa tudi na področju znanosti in inženiringa. Ker smo na srečo dežela z veliko biomase, lahko združimo znanje in možnosti in skupaj naredimo nekaj res dobrega za okolje.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s