Archive | avgust 2011

Kako izgleda 30 kuhalnikov za biooglje… 20.8.11

… ko se končno pripeljejo domov…

Še nobenega kupa pleha nisem tako težko pričakala. Zdaj so končno tam, kjer morajo biti, vsi OK, nič narobe z njimi. Skrajni čas je že bil :) V torek popoldan (23.8.11) bomo na ekološki tržnici v Naklem (gostje Eko Taka Tuka) – če bi jih kdo rad videl v živo, bomo tam od 16.30 do 19.00.

Od danes dalje se mi lahko reče, da sem neumen kmet 12.8.11

Zadnjič je prišla do mene mlajša hči in rekla: Mami, zakaj pa imamo mi krompir na vrtu? A ne bi bilo boljše imeti več solate? Ati pravi, da imajo njegove tete na Primorskem na vrtu solato, krompir pa na njivi.  A ni škoda prostora? Tamala je naša družinska odvetnica … :)

In sem spet lepo razložila, da imamo letos krompir na vrtu zato, ker solata ne raste pod senom, bo pa drugo leto, ko bo iz nove parcele nastal humus. V katerem bo prostor ne samo za solatko, ampak še za marsikaj drugega.

Točno pred dvema mesecema sem pisala o krompirju, ki je zrasel izpod sena: Sajenje pod seno: krompir in danes sem se lotila pobiranja pridelka. Poskus je uspel!

Pod črto sajenja pod senom lahko rečem tole:
– strošek za seme: 0,00 €. Porabila sem nakaljen krompir od lanske ozimnice, ki itak ni bil več za v lonec. Količina: cca 3 kg.
– vloženo delo: potaknit gomolje pod seno. Okopavanje: nič. Zakaj? Ker ni treba. Krompir se skoplje iz zemlje, skozi seno še ne zna plezat.
– kakovost pridelka: super. Sami lepi gomolji, nič nažrti, nič gnili, tudi četrt kile težki.
– prognoza humusa: super. Medtem, ko sem rila za krompirji, sem srečala številne mastne deževnike in nekaj primerkov slepcev. Živahno, ni kaj. Priporočam uporabo rokavic. Ne glede na to, da imam tako deževnike kot slepce za zelo koristna bitja jih (še) ne bi prijemala z golimi rokami.
– nekje sem prebrala, da je treba krompir skopat, ko začnejo rastline rumenet. Zdaj vem, zakaj: če čakaš toliko časa, da skrepenijo, ne veš več, kje je krompir!!

Od danes naprej mi lahko vsak reče, da sem neumen kmet. Ker neumen kmet ima debel krompir :)

Na krompirjevi gredi se bodo zdaj lahko razkomotile hokaido buče in patišonke:

Del pridelka (spet me je prehitela tema):

Kaj je temelj civilizacije, brez katerega je še vsaka propadla? 9.8.11

Kaj je temelj civilizacije? Umetnost? Omika? Znanost? Struktura? Demokracija? Jok, bratec. Temelj civilizacije je prst, zemlja, humus. Če bi se kaj naučili iz zgodovine, bi vedeli, da je še vsaka civilizacija, ki je uničila svojo prst, propadla.

Zgodovina je pokazala, znova in znova, da so se civilizacije razcvetele in propadle na osnovi tega, koliko je je bilo in kako zdrava je bila vrhnja plast tal. Ne ipod, iphone, optični kabli, farmacija, genetika, poleti v vesolje… hrana je temelj civilizacije. Vrhnja plast tal, 10, 20 ali 30 cm debela plast humusa je osnova za hrano, zato menda ni težko razumeti koncepta.

Only after the last tree has been cut down,
Only after the last river has been poisoned,
Only after the last fish has been caught,
Only then will you find
That money cannot be eaten.
(Cree Indian Prophecy)
Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo,
šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka,
šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba,
šele takrat boste ugotovili,
da se denarja ne da jesti.
(Prerokba Indijancev Cree)

 

In kljub temu je koncept očitno tako težko doumljiv, da so se uveljavile enake strukture, kot tiste, ki so povzročile propad preteklih civilizacij: uničenje gozda, izčrpavanje in uničenje prsti, dokler na njej ne zrase nič več. Ta vzorec je zgodovinsko dokazano neuspešen, mi pa še vedno ohranjamo na nafti zasnovan kmetijski sistem, v katerem proizvajamo hrano brez življenja v tleh. Civilizacija starih Majev ni propadla zaradi vojn, ampak zaradi ekološke katastrofe. Razvili so izjemno učinkovito kmetijstvo, potem pa vsega presiti začeli krasiti hiše z belim opleskom. Zadeva je postala modna in tako množična, da jih je zaslepila. Za pridelavo apna so porabili nepregledne količine lesa, uničili gozd in porušili ravnovesje. Brez tega se je sesula pridelava hrane. Še nekaj spopadov – in konec starodavne civilizacije. A smo ljudje res tako grozljivo neumni? Krona stvarstva? Oh dear. I give up, je pravkar rekel Graham Bell :)

Bistvo PK vrta 9.8.11

Eccola, zadnji dve uri in pol sem na vrtu sestavljala kakšnih 8 m dolgo visoko gredo, za katero sem porabila 3 ali 4 stare razžagane palete pa grmičevje in mlada drevesa, ki so mi senčila zeliščno spiralo. Nisem še gotova, it`s a work in progress, ampak osnova je pripravljena (celoten postopek in fotke bom objavila, ko bo dokončana). Med delom mi je kapnilo, kaj je bistvo permakulturnega vrta, kot ga vidim jaz:

1. Čas nima absolutno nobenega pomena. Ko sem na vrtu, izgine. Obstaja samo trava, zelenjava, rožice, grmičevje, čebele, murni… in občutek brezčasnosti.

2. Nič na svetu me niti približno ne napolni z energijo tako, kot delo na vrtu. Mogoče nasvet še za koga, da je res vredno poskusiti – tudi meni ni tuja utrujenot, izgorelost, ko se že zjutraj zbudiš utrujen in te je groza, ker je pred tabo spet še en dan, poln obveznosti. Misliš, da bo čokolada ali kava pomagala, pa ne. Energija, ki prihaja iz zemlje (tja pa je prišla iz sonca), je neskončna, in vsem na voljo. Dobiš jo, ko na kolenih delaš venčke iz populjene trave za mlade sadike brokolija :)

3. Bistvo PK vrta je, da mu ni treba dodajati, ampak odvzemati. Mlade veje, ki sem jih danes odščipnila, praprot, osat in regrat, ki sem jih pokosila, so postali osnova za visoko gredo. Iz kaotične grede koruze, brokolija, cvetače, fižola, kapucink in špinače moram pobrati slednjo (glede na količine bom rabila koš), jo očistiti, blanširati in shraniti v zamrzovalnik, da bosta cvetača in brokoli lahko zadihala in dozorela. Sicer pa, slike so vredne več kot 1000 besed.

Iz komposta je zrasla buča:

Dve čebelici in popoldanska malica:

Na krompirjevi njivi sadimo-pod-senom uživajo tudi hokaido buče:

Dajte buči drevo in splezala bo nanj:

Zelje, kolerabice in špinača:

Prva nagrada za kaos: koruza, brokoli, cvetača, kapucinke, fižol in špinača:

Med delom me je ves čas gledal tale:

Prevod intervjuja o biooglju 6.8.11

Na posnetku je maja letos posnet intervju, v kateri se novinarka o uporabi biooglja pri pridelavi hrane pogovarja z dvema strokovnjakoma iz Massachusettsa,  g. Tedom Wysockim (Pioneer Valley) in prof. Richardom S. Steinom (University of Massachuttets). Posnetek sem objavila junija letos z dovoljenjem g. Teda Wysockega. Končno mi je uspelo pripraviti prevod, ki ga danes objavljam.

Prof. Richard S. Stein: Biooglje se pridela iz biomase, to pa je lahko les, deli rastlin, živalski gnoj, lahko tudi kurji gnoj, vendar tega ne skurimo, pač pa segrejemo v okolju z zelo malo kisika, čemur pravimo piroliza. V procesu ne nastane CO2, kot se zgodi, če biomaso zažgemo in pustimo, da zgori, pač pa postopek pripeljemo le do polovice in naredimo vrsto oglja, ki ima približno polovico energije bio goriva.

Novinarka: In potem vzamete te koščke oglja in jih dodate vrhnji plasti zemlje, je tako?

Prof. Richard S. Stein: Ja, tako je. To oglje je zelo porozno in ima veliko površino, glede na svojo velikost. Notranjost je polna luknjic, v katere se naselijo glive in bakterije, ki jih potrebujejo rastline za uspešno rast.

Novinarka: Ted, vi oglje uporabljate na svojem vrtu?

Ted Wysocki: Ja, vrt je velik približno ½ akra.

Novinarka: In kakšne spremembe ste opazili na vrtu po tem, ko ste začeli uporabljati biooglje, v primerjavi s prej?

Ted Wysocki : Opazil sem, da je seme prej pognalo, da je rast močnejša in – kar se mi je zdelo še posebej zanimivo – opazil sem, da se je spomladi tam, kjer sem prejšnje leto zemlji dodal biooglje, zemlja prej odmrznila in sem lahko začel saditi za novo sezono 2 tedna prej.

Novinarka: Je to povzročila toplota, shranjena v biooglju?

Ted Wysocki : Ne bi rekel, da toplota, mislim da gre za nekaj drugega. Prej sem na svoji zemlji imel težave zaradi erozije in ilovnato prst, zdaj teh težav nimam več.  Ni mi več treba tako delati na vrtu kot včasih. Imam toliko zelenjave, da je ne moremo pojesti, niti shraniti, zato jo podarim. Ljudje pravijo, da je odlična in me sprašujejo, kje sem jo dobil? Jaz pa jim povem – na svojem vrtu.

Prof. Richard S. Stein: Biooglje zadržuje vodo in deluje kot gnojilo, zato je tako.

Novinarka: Se pravi, da biooglje poveča rodovitnost zemlje?

Prof. Richard S. Stein: Ja, hkrati pa se to gnojilo ne spere in ne onesnaži podtalnice.

Novinarka: V vaši organizaciji Pioneer Valley se s tem ukvarjate že nekaj let. Zakaj ste sploh začeli?

Prof. Richard S. Stein: Trudili smo se posneti dobre prakse, ki so jih uporabljali amazonski Indijanci pred 2000 leti, opisal pa jih je Charles C. Mann v knjigi 1491 in so jo poznali Američani pred Kolumbom. Gre za staro tehniko, ki nas danes zanima zaradi potrebe po energiji in potrebe po izboljšani prsti.

Novinarka: kakšna pa je razlika med biomaso in bioogljem?

Prof. Richard S. Stein: Biomasa je snov, s katero začnemo, to je material, ki je zrasel. To je lahko stranski produkt v kmetijstvu, celo odpadek, na primer koruzna stebla. V biomasi je shranjena energija sonca, ki je osnovna energija. Energija sonca pvzroči, da se voda in CO2 povežeta v različne spojine., iz katerih sestoji biomasa. Biooglje pa dobimo, ko biomaso segrevamo pri visokih temperaturah ob odsotnosti kisika in je ena od oblik ogljika.

Novinarka: Ted, kakšne aktivnosti v zvezi z razširjanjem znanja o biooglju pravkar potekajo v vaši organizaciji Pioneer Valley?

Ted Wysocki: Na University of Massachusetts imamo oddelek, ki se ukvarja s tem področjem, organiziramo lokalne skupine, skupine kmetov. Te skupine so odprtega tipa, morda boste pozneje pokazali naslov spletne strani. Tudi v Massachusettsu imamo podobne viharje, kot so v preriji. Prerija je rodovitna zaradi biooglja. Mislim, da se je znanje preneslo v ZDA iz Mongolije pred tisočletji, vendar to še ni dokazano.

Novinarka: Hočete reči, da gre za staro tehniko, ki so jo s pridom uporabljali naši predniki, pa se je znanje o njej sčasoma izgubilo. Richard, vi to tehnologijo imenujete obratno rudarjenje?

Prof. Richard S. Stein: Ja.

Novinarka: Od IBI (International Biochar Iniciative) sem izvedela, da vsaka tona biooglja zadrži 3,5 tone CO2. Kako po vašem mnenju ta tehnologija vpliva na okolje?

Prof. Richard S. Stein: Vsekakor znižuje količine CO2 v okolju, ta plin pa je po mnenju nekaterih glavni krivec za efekt tople grede. CO2 je uskladiščen v biomasi. Polovica ogljika iz CO2 se v procesu pirolize shrani v biooglju in nato v prsti za zelo dolga obdobja. Zato pravim, da je to obratno rudarjenje, saj jemljemo ogljik iz biomase in ga dajemo nazaj v zemljo.

Novinarka: Kar seveda koristi okolju. Ted, vi uporabljate biooglje na svoji kmetiji. To je relativno majhna površina . Menite da bi bilo mogoče biooglje uporabljati tudi na večjih površinah?

Ted Wysocki: V New Jerseyu so mešanico biooglja in gliv uporabljali tudi na večjih površinah za povečanje pridelka in podvojili pridelek. Tudi na moji kmetiji imam podobne izkušnje, na primer s koruzo. Če lahko jaz na tako majhni površini pridelam toliko hrane, pomeni, da si jo lahko pridela vsak. Tudi v mestu, na primer na dvoriščih ali na strehah. Lepo je imeti doma sveža zelišča.

Prof. Richard S. Stein: Mi vidimo prilođnost v sodelovaju med kmeti in strokovnjaki.

Novinarka: Očitno je, da imata oba veliko izkušenj s to tehnologijo. Kljub temu pa so tudi nasprotniki, ki pravijo, da je o tej tehnologiji premalo znanega, čeprav je stara na tisoče let. Kaj bi rekli na to?

Prof. Richard S. Stein: No, ena stvar je, da nam bo kmalu zmanjkalo fosilnih goriv. Postajajo čedalje dražja. Ta tehnologija pa bo postala čedalje cenejša in enkrat bo prišlo do preobrata. Predvidevamo, da bo čez 10 do 20 let ta način pridobivanja energije cenejši od uporabe fosilnih goriv in premoga.

Novinarka: Kakšne možnosti sodelovanja pa vidite med Univerzo in Pioneer Valley?

Prof. Richard S. Stein: UM ima dolgo tradicijo na področju agrikulture, pa tudi na področju znanosti in inženiringa. Ker smo na srečo dežela z veliko biomase, lahko združimo znanje in možnosti in skupaj naredimo nekaj res dobrega za okolje.

Članki – razno 4.8.11

Pospravljala sem po računalniku in našla zadeve, ki bi morda zanimale še koga. In ker so informacije  uporabne samo, če krožijo, sem zbrala svoje avtorske članke z različnih področij, ki so pred časom že bili objavljeni, a jih ni na netu, in jih objavila na novi strani Članki – razno.

Kdor želi, jih lahko skopira in posreduje s pogojem, da na koncu članka ostane zapisan vir.

Upam, da vam bodo všeč :)

Alergija na mleko

Z uživanjem hrane, pridelane na konvencionalen način (s pesticidi, predelavo in zaradi tega uničenjem živih hranil), se v telesu začnejo nabirati strupi. Hkrati te strupe zaradi našega načina življenja težko sproti odstranjujemo: pretežno sedimo, živimo v zaprtih prostorih, premalo se gibljemo na svežem zraku, preveč je stresa in premalo sprostitve, ne vzamemo si časa, da bi prisluhnili sebi… Zaradi tega ima čedalje več ljudi različne alergije. Pri mnogih se pojavijo, ko se življenje prevesi v drugo polovico – telo nam na ta način sporoča, da omaguje v boju proti strupom in ne zmore več odstranjevati odvečnih, strupenih snovi, ki ga zastrupljajo.

Preobčutljivost za mlečne izdelke se kaže tudi kot zamašen nos, seneni nahod, čezmerna sluz, pa tudi kot pridobivanje teže, nizek krvni sladkor, tesnoba, napetost, hiperaktivnost, napenjanje… Mleko in mlečni izdelki so med najpogostejšimi krivci za preobčutljivost med naravnimi živili. Ta preobčutljivost povzroča velike težave. Nanje posumite, če pijete veliko mleka ali jeste veliko sira. Pogostejša je pri ljudeh, ki so jih kot dojenčke hranili po steklenički. Ljudje, ki so preobčutljivi na naravno hrano, postanejo lahko od  nje tudi odvisni. Količino take hrane je zato treba zmanjševati zelo počasi, ker lahko nastopijo odtegnitveni simptomi. (vir: Jackie Habgood: Zdravo kombiniranje hrane).

Preobčutljivost na mleko in mlečne izdelke ugotovimo tako, da postopoma s svojega jedilnika izločimo vsa predelana živila. Vsaj polovico dnevne količine hrane naj sestavljajo ekološko pridelano sadje, solate in surova zelenjava – tako bomo preprečili vnos novih strupov, si uredili prebavo in pospešili izločanje odpadnih snovi iz telesa. Postali bomo bolj uglašeni s svojim telesom in lažje in prej bomo zaznali, če nam kakšna hrana škoduje. Nato izključimo s svojega jedilnika mleko in vse mlečne izdelke, tudi jogurt. Pijemo vodo, zeliščne čaje in naravne sokove – med testiranjem ne pijemo niti sojinega, ovčjega ali kozjega mleka.

Da si zagotovimo dovolj kalcija, jemo naravna živila: zelena listnata zelenjava, polnovredna žita, jajca, sadje (posebno suho), orehi, semena, fižol, ribe (zlasti tiste z užitnimi kostmi, npr. sardele), tahini (namaz iz sezamovih semen) in tofu (sojin sir).

Zdravniški pregled je nenadomestljiv, posebno če gre za resnejše zdravstvene težave. Prav je, da si pomagamo sami, se izobražujemo, opazujemo in razmišljamo, a ne pozabimo iti k zdravniku po strokovno pomoč, še zlasti, če gre za dolgotrajnejše težave.

Pripravila: Bojca Januš
https://permakulturazatelebane.wordpress.com/