Suša? Ni problema! 16.7.11

Letošnje poletje je škandalozno. Mislim, kar se tiče skrajnosti, močne suše in vmesnih hudih nalivov. Najslabša možna kombinacija. Rastline brez vode ne morejo, ampak namesto, da bi vsak dan porabila uro časa in 100 litrov vode za zalivanje (nisem se lotila permakulture, da bom do onemoglosti vlačila škropilnico po vrtu), imam raje tele rešitve:

1. Tale preprost in logičen trik si lahko sposodimo od Grkov, kjer so poletni šoki še malo hujši kot pri nas. Preden posejejo fižol, sladko koruzo in slično, jarke, pripravljene za semena, močno zalijejo. Potem posejejo semena in potem 4 tedne ne delajo nič (o, sladko brezdelje :). Začetno namakanje sproži kalitev in močan razvoj korenin, ki  sledijo vodi, se pravi, poženejo v globino. V globini je vedno bolj vlažno in prijetno kot na površini; če bi non-stop po malem zalivali, bi sadike pognale korenine bližje površju – in bi zato bile manj odporne, bolj občutljive, manj stabilne, pa tudi bolj vodene in zato manj okusne. Ko prilezejo sadike na dan, jih seveda pazijo kot punčico v očesu in ko opazijo najmanjše znake izsušitve, jih krepko zalijejo.

2. Drug nasvet za zaščito pred izsuševanjem je groba zastirka ali t.im. mulčenje. Sadike posadim v namočene jarke ali luknje, potem pa zastrem. Paše. Trato okoli hiše kosimo s kosilnico, ki pokošeno travo seseklja in spusti. Pred hišami je zdaj trata marsikje rjava, posušena. Naša je še vedno lepo zelena. Travo za kompost požanjem ali pokosim klasično – s srpom ali koso. Pse, mačke in otroke pa pošljem noter, še preden začnem… :)

3. Sadim zmešano in v nadstropjih, se pravi, da na isto področje sejem ali sadim prijatelje in to tako, da so globina, površina zemlje in področje nad zemljo, torej vsa nadstropja, izkoriščena. Izkoristek prostora je veliko boljši, izhlapevanje pa veliko manjše.

4. Pustim, da narava dela zame in se ne praskam tam, kjer me ne srbi. Se pravi, skrbim za tla in rastline poskrbijo same zase. Z dodajanjem umetnih gnojil v tla spremenimo naravne populacije kompleksnih mikroorganizmov (bakterij, gliv in drugih koristnih mikrobov), ki naseljujejo prst. Prav ti pomagajo ustvariti raznoliko strukturo tal in zagotavljajo hrano za rastline. Nedavne raziskave kažejo, da v gramu tal živi približno 10 milijard mikroorganizmov. Kombinacija biooglja in komposta poveča sposobnost prsti, da zadrži vlago, ker povečuje njeno mikro prebivalstvo. V zdravih, močnih tleh, rastejo zdrave, močne rastline, ki jih ni treba obravnavat kot nedonošenčke in vsako jutro ali večer plezat s škropilnico po vrtu…

Advertisements

One thought on “Suša? Ni problema! 16.7.11

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s