Archive | julij 2011

Natašin permakulturni vrt v Mariboru 31.7.11

Pred nekaj dnevi sem objavila Natašine izkušnje in fotko zeliščne spirale, zdaj pa še ostale slike z Natašinega permakulturnega vrta, na katerem na veliko uživajo ona in  paradajz-stonehage, prečudovite buče, perujske jagode, ki še niso zrele, ampak obetajo pa, črna detelja, množica pikapolonic in čebelice, ki hodijo popivat na lokvanje…


Advertisements

Vzgoja otrok je podobna vrtnarjenju. 31.7.11

… sem pred nekaj dnevi povedala v službi in najprej dobila nekaj začudenih pogledov v smislu, a si ti še OK…? :)

Pa pravzaprav kar resno mislim. Enako kot pri vzgoji otrok velja tudi pri vrtnarjenju/kmetijstvu/sadjarstvu itd. tole: dodajaj, teži, vmešavaj se, samo toliko, kot je res treba. Vse ostalo je samo izguba energije, časa, virov, živcev, učinek bo pa ravno nasproten: preveč “dobrega” zamori; tako otroke kot rastline. Otroci, ki jih stalno nadzorujejo, jim stojijo za ritjo, jih strašijo pred bakterijami, živalcami, svetom, na vsak njihov migljaj pa poskoči vsa ožja in širša družina, so enako zatolčeni, kot rastline, ki jih izoliramo, stalno zalivamo, škropimo, posipavamo z raznoraznimi “dobrotami” iz kemičnih tovarn. Pri obojem profitirajo tretji (proizvajalci, prodajalci). Sodobni starši se bojijo vzgajat otroke, da ne bodo “poškodovali nežne psihe” in jim pustili travm, zaradi katerih bodo potem otroci pri 60-ih ležali na psihoterapevtovem kavču in jamrali, da jim mama pri treh letih ni pustila zadavit domače mačke…  Tale pregovor se mi zdi odličen moto za mlade mamice, ki jih je strah, če bodo zmogle in znale: A mother good enough is good-enough. Saj so tudi otroci samo ljudje.

Isto je na vrtu. Rastline izoliramo, da se jim ja ni treba niti malo stegnit, zalivamo, privezujemo, gnojimo in špricamo, pa pri tem pobijemo in odženemo normalne, zdrave pogoje. In potem je rezultat klavrn, ker so do skrajnosti razvajene kot narobe vzgajani otroci.

Vsega mora biti ravno prav, da je razvoj zdrav. In čim manj strahu, da ne bo šlo, tega sploh ni treba. Strah izvira iz nezaupanja in od tu izvira potreba po stalnem nadzoru. Opazujem, poslušam, pomagam, vskočim, ampak samo takrat, ko je to treba in toliko, kot je treba. Saj mi sami povedo :)

In potem bi lahko rekla takole vsem tistim, ki se lotevajo svojega vrta in jih skrbi, če bodo zmogli in znali: A gardener good enough is good-enough. :)

Spirala in permakulturni vrt v Mariboru 27.7.11

Nataša mi je poslala fotke spirale, ki je zrasla v Mariboru in napisala, kaj počne na svojem vrtu. Objavljam fotografije in njeno pripoved o vrtu, ki je postal prostor za užitek in sprostitev. Me prav zanima, koliko spiral in takšnih vrtov je že po Sloveniji :)

Moram ti spet povedat, da se z vsakim tvojim postom na blogu veselim novih informacij, ki jih bom lahko preizkusila na vrtu. Hehe, a veš, da sem se letos samo dvakrat lotila plevela na vrtu? Ker več ni bilo potrebno. Če to ni uspeh, potem pa res ne vem, no … Pa črno deteljo, ki se mi je sama zasejala, sem namerno pustila, naj raste, ker vem, da ima dušikove mehurčke na koreninicah. In kar se mene tiče ima čudovit cvet in se mi zdi prav lep okras na vrtu. Tako da … merila za uspešnost so različna in ne gre se pokoravati tujim, še posebej če so krojena mimo tvojih mer.

Ko si zadnjič spraševala, kako velik vrt imam … ja, kar precej velik. Okrog 90 m2. In s tvojimi napotki ga sploh ni težko vzdrževati in res ni veliko dela z njim. Vsaj meni se ne zdi … ali pa je to morda zato, ker mi je v veselje. No, kakor koli. Važno je, da grem na vrt, si napulim korenčka, čebule, česna, utrgam peteršilj, paradižnik, papriko, fižol … ne glede na to, kako veliki so. Ej, včeraj sem za kosilo naredila bučo Lakota (kupila semena od Semenarne LJ iz zbirke Barvitost Mehike). Kako je bila dobra! In sproti se učim, seveda. In v čisti užitek mi je. Ko se vreme malo popravi bom naredila še kakšno fotko, pa ti pošljem, da boš videla, kako zgleda na mojem vrtu.


Nataša

Kako dodamo biooglje na vrt, da dosežemo največji uspeh. 22.7.11

Na vrt dodamo vedno aktivirano bioolje, se pravi oglje, v katerem so se že naselile kolonije mikroorganizmov in gliv, ki bodo obogatile prst.

Za domače potrebe zadošča biooglje, ki ga sami pridelamo na TLUD Champion kuhalniku (cca 250 g pri vsakem kuhanju) in domači gospodinjski odpadki. Biooglje ohladimo, večje kose zdrobimo. Biooglje pomešamo s kuhinjskimi odpadki, listjem, vejicami, gnojem itd in pustimo, da kompost dozori (če se nam mudi, uporabimo 18-dnevni pospešeni način). Zrel kompost ima svež vonj po zemlji.

Skoncentriran zrel kompost z bioogljem (razmerje 50/50) uporabimo, ko sejemo in sadimo. Posujemo ga v jarke ali jamice, kjer bo rastlinam na dosegu korenin.  Izven rastne sezone pa lahko po praznih gredam potresem kar nezrel kompost, pomešan z bioogljem. Zastirka pride zemlji vedno prav. Do pomladi bo vse skupaj preperelo, biooglje pa bo aktivirano in pripravljeno, da nahrani nove rastline. Lani sem po končani sezoni nepreperele odpadke potrosila po vrtu in do pomladi so večinoma razpadli. Pred sejanjem sem ostanke pograbila na rob grede; zemlja pod zastirko je bila rahla in sveža, kot še nikoli.

Zeleni samorastniki 20.7.11

Na vrtu se dogajajo čudne stvari. Kupljene sadike paradižnika so izkoristile svobodo in dobesedno pobezljale na vse 4 strani sveta. Včeraj sem zato do njih odvlekla nekaj palic, jih sfrizirala in privezala. Ukalupljanje mi sicer ni blizu, ampak menda je paradižnik zadeva, ki jo je treba privezat, obrezat in ji trgat zalistnike. In potem stopim korak nazaj, da bi si ogledala dosežek, na pol pogledam pod noge, da ne bi komu glave odbila in ugotovim, da na sredi potke raste nekaj paradižniku sličnega. In na sosednji gredi tudi, in malo dalje tudi… Med solato, zeljem in špinačo sem našla en kup mladih paradajzkov. Organizacijska žilica mi ni dala miru, spod nog sem jih presadila na bolj varna mesta.

Presadila sem še kumare, ki jim pod koruzo ne prija najbolj (niso vsi kot zelje), populila repo in namesto nje posejala solato in radič (repino listje je takoj prišlo prav za zastirko), zakopala še zadnja letošnja semena fižola in kolerabe (saj vem, pozno, ampak vseeno boljše, kot da mi skrepenijo do pomladi) in na poti mimo komposta ugotovila, da med spodnjimi latami poganjajo mlade buče. Iz semen lanske buče, ki sem jo, ker je začela propadat, cmoknila na kompost.  Očitno nekaj le delam prav: na vrtu je čedalje več  samosejalcev – buče, špinača, paradižnik, celo kakšna sadika zelja…

Takšna je skica julijskega vrta. V resnici linije niso tako stroge, ampak za arhiv bo kar v redu. Prostor med številkama 8 in 9 bo ravno pravšenj za eno res lepo visoko gredo. Samo da dobim deske…

Kako daleč je Amerika? 17.7.11

Ob branju zanimivega članka o tem, kaj se v zvezi s hrano danes dogaja v ZDA, sem se spomnila, zakaj sem se sploh lotila pridelave hrane na permakulturni način. Danes še imam čas, da se učim na napakah, da delam poskuse in se zabavam, tudi kadar mi kaj ne uspe čisto tako, kot bi si želela. Mogoče pa mi bo znanje, ki sem ga nabrala, že kmalu prišlo zelo prav.

Slovenija (še) ni v takem zosu kot ZDA, kjer je na primer Massachuttets kar v 95 % odvisen od uvoza hrane, stopnja samooskrbe pa tudi pri nas upada. Transport hrane temelji na nafti. Industrijsko kmetijstvo temelji na nafti.  Te pa imamo še za koliko časa? Klimatske spremembe, suša, neurja, vetrovi, kemično industrijsko kmetijstvo itd. uničujejo prst in pridelek, kjer pa mu kljub vsemu uspe, da uspešno dozori, ga pa uniči birokracija. V Georgiji pridelek gnije na poljih, ker imajo v ZDA nove, hude zakone o migracijah in kmetje ne dobijo tuje delovne sile, ki bi pridelek z veseljem pobrala! Nori svet.

Tukaj je link na članek: Food Crisis, It’s Here!

Še enkrat sem prebrala članek in pomislila, vau, na nedeljo pišem takele zadeve, bom še koga zamorila. Pa ni bil to moj namen. Na voljo imamo ogromno možnosti in priložnosti. Znanje in informacije potrebujemo, da lažje izbiramo med njimi. Osredotočiti se je smiselno na tisto, kar imamo, ne na tisto, česar nimamo, in iz tega ustvariti več. Da pa človek loči med prvim in drugim, pa potrebuje nekaj znanja in informacij. Sem optimist, ampak z odprtimi očmi :)

Suša? Ni problema! 16.7.11

Letošnje poletje je škandalozno. Mislim, kar se tiče skrajnosti, močne suše in vmesnih hudih nalivov. Najslabša možna kombinacija. Rastline brez vode ne morejo, ampak namesto, da bi vsak dan porabila uro časa in 100 litrov vode za zalivanje (nisem se lotila permakulture, da bom do onemoglosti vlačila škropilnico po vrtu), imam raje tele rešitve:

1. Tale preprost in logičen trik si lahko sposodimo od Grkov, kjer so poletni šoki še malo hujši kot pri nas. Preden posejejo fižol, sladko koruzo in slično, jarke, pripravljene za semena, močno zalijejo. Potem posejejo semena in potem 4 tedne ne delajo nič (o, sladko brezdelje :). Začetno namakanje sproži kalitev in močan razvoj korenin, ki  sledijo vodi, se pravi, poženejo v globino. V globini je vedno bolj vlažno in prijetno kot na površini; če bi non-stop po malem zalivali, bi sadike pognale korenine bližje površju – in bi zato bile manj odporne, bolj občutljive, manj stabilne, pa tudi bolj vodene in zato manj okusne. Ko prilezejo sadike na dan, jih seveda pazijo kot punčico v očesu in ko opazijo najmanjše znake izsušitve, jih krepko zalijejo.

2. Drug nasvet za zaščito pred izsuševanjem je groba zastirka ali t.im. mulčenje. Sadike posadim v namočene jarke ali luknje, potem pa zastrem. Paše. Trato okoli hiše kosimo s kosilnico, ki pokošeno travo seseklja in spusti. Pred hišami je zdaj trata marsikje rjava, posušena. Naša je še vedno lepo zelena. Travo za kompost požanjem ali pokosim klasično – s srpom ali koso. Pse, mačke in otroke pa pošljem noter, še preden začnem… :)

3. Sadim zmešano in v nadstropjih, se pravi, da na isto področje sejem ali sadim prijatelje in to tako, da so globina, površina zemlje in področje nad zemljo, torej vsa nadstropja, izkoriščena. Izkoristek prostora je veliko boljši, izhlapevanje pa veliko manjše.

4. Pustim, da narava dela zame in se ne praskam tam, kjer me ne srbi. Se pravi, skrbim za tla in rastline poskrbijo same zase. Z dodajanjem umetnih gnojil v tla spremenimo naravne populacije kompleksnih mikroorganizmov (bakterij, gliv in drugih koristnih mikrobov), ki naseljujejo prst. Prav ti pomagajo ustvariti raznoliko strukturo tal in zagotavljajo hrano za rastline. Nedavne raziskave kažejo, da v gramu tal živi približno 10 milijard mikroorganizmov. Kombinacija biooglja in komposta poveča sposobnost prsti, da zadrži vlago, ker povečuje njeno mikro prebivalstvo. V zdravih, močnih tleh, rastejo zdrave, močne rastline, ki jih ni treba obravnavat kot nedonošenčke in vsako jutro ali večer plezat s škropilnico po vrtu…