Škropivo iz kopriv 20.6.11

Nekdo se je lotil mojega fižola, da mu ne uspeva tako, kot bi si to želela. Polži, ki sem jih zalotila na listih, so s pospeškom odleteli čez ograjo, vendar zaloga mučiteljev očitno še ni izčrpana… Čeprav se to dogaja samo na letošnjem, novem delu vrta, mi gre zadeva (logično) krepko na živce. V spirali, ki je oddaljena samo kakšen meter, imajo fižoli mir.

Kako je vse relativno. Koprive so lahko najbolj zoprna zadeva na svetu ali pa dar z nebes. Ker imam raje darove z nebes, sem jih namočila v vodo in naredila škropivo za nepridiprave. Vmes sem ravno pridelala novo garnituro biooglja in ga ohladila kar v koprivah. Zmes sem danes zvečer po 24 urah precedila in z njo poškropila liste.

Še recept za škropivo iz kopriv, za primer, da bi še komu prišel prav: koprivni pripravek je učinkovito sredstvo proti navadni pršici, hkrati pa povečuje krepkost in odpornost rastlin. Naredimo ga tako, da v deset litrov vode za 24 ur namočimo približno 1 kilogram svežih listov kopriv. Po 24 urah tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Kopriv ne namakamo dlje, ker začne plahneti učinkovitost. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.

Advertisements

5 thoughts on “Škropivo iz kopriv 20.6.11

  1. Pri fižolu se zelo dobro obnese, če ga poprašimo z lesnim pepelom. Zanesljivo mora delovati tudi proti polžem, ker jim suši sluz na koži, pa proti ušem je pepel več kot učinkovit. Kolateralna korist je, da vnesemo še kalij (in še kaj) na vrt.
    metuljc

  2. Super informacija Bojca. Eno vprašanje: Kako narediš booglje?
    Jaz sem letos okoli gredice s fižolom nasadila šetraj (priporočilo Miše Pušenjak) in ni nobene uši na spregled. Na drugi gredici, kjer pa ni šetraja poleg jih imam polno. Najboljše pri vsem je, da vmes ko pobiram fižol, natrgam še malo šetraja, ki preprečuje prebavne motnje, nastale zaradi fižola. In se človek vpraša samo kako je narava vedela, da ravno to potrebujeva, tako fižol, kot tudi jaz ;))))

  3. Super, hvala za nasvete obema! Tole s šetrajem moram še poskusit. Saj sem vedela, letos sem spet pozabila na luštrek in šetraj… Janja, če te bo kaj zanimalo o biooglju, pa kar vprašaj :)

    Lp, Bojca

  4. Ob mojem fižolu tudi raste šetraj ter tagetes, vendar se uši kaj preveč ne ozirajo na to. Poskušal s lesnim pepelom, vendar tudi ni bilo učinka. Dobra stran pepela je tudi ta, da vsebuje veliko kalija (NPK je približno 0:1.5:7), vendar previdno, ker s pepelom zvišujemo tudi pH zemlje.
    Sedaj pa k koprivam. Z njim sem škropil vrtnice, fižol ipd… kateri so bili polni uši in ni bilo vidnih rezultatov.
    Škropil s sodo in cimetom: uši na vrtnicah ni videti že dobrih 14dni, na jablanih jih je veliko manj, na visokem fižolu je zaenkrat mirno, na nizkem pa bo treba vajo še ponoviti.
    Recept: 5litrov vode, zravnana žlica sode (iz eurospina – 500g pakunga), žlica naribanega mila ali detergenta za posodo (v katerih naj bo čim manj dodatkov), 2 in pol žlice rastlinskega olja ter 30 kapljic cimetovega olja. Glej na to da se bo vse skupaj dobro zmešalo, zato je tudi med škropljenjem priporočljivo tresti škropilnico da se sestavine ne ločijo.

    Lp!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s