Archive | junij 2011

Izkušnje z bioogljem – TV intervju 23.6.11

Na posnetku je pred enim mesecem posneta TV oddaja, v kateri se novinarka o uporabi biooglja pri pridelavi hrane pogovarja z dvema strokovnjakoma iz Massachusettsa,  g. Tedom Wysockim in prof. Richardom S. Steinom. Posnetek objavljam z dovoljenjem g. Teda Wysockega, ki na svojem res velikem vrtu (2000 m2) biooglje uporablja že 6 let.

Škropivo iz kopriv 20.6.11

Nekdo se je lotil mojega fižola, da mu ne uspeva tako, kot bi si to želela. Polži, ki sem jih zalotila na listih, so s pospeškom odleteli čez ograjo, vendar zaloga mučiteljev očitno še ni izčrpana… Čeprav se to dogaja samo na letošnjem, novem delu vrta, mi gre zadeva (logično) krepko na živce. V spirali, ki je oddaljena samo kakšen meter, imajo fižoli mir.

Kako je vse relativno. Koprive so lahko najbolj zoprna zadeva na svetu ali pa dar z nebes. Ker imam raje darove z nebes, sem jih namočila v vodo in naredila škropivo za nepridiprave. Vmes sem ravno pridelala novo garnituro biooglja in ga ohladila kar v koprivah. Zmes sem danes zvečer po 24 urah precedila in z njo poškropila liste.

Še recept za škropivo iz kopriv, za primer, da bi še komu prišel prav: koprivni pripravek je učinkovito sredstvo proti navadni pršici, hkrati pa povečuje krepkost in odpornost rastlin. Naredimo ga tako, da v deset litrov vode za 24 ur namočimo približno 1 kilogram svežih listov kopriv. Po 24 urah tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Kopriv ne namakamo dlje, ker začne plahneti učinkovitost. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.

Mačja zibka 19.6.11

Tudi tole početje po mojem sodi v permakulturo: kako iz odvečnih stvari narediti kaj novega in uporabnega. Danes zjutraj sem iz nekaj kosov pene, starega puloverja in kosa blaga sešila mačjo zibko. Mačkota sta je bila vesela (dokaz je na zadnji sliki).

Iz pene sem izrezala 3 polkroge, 2 pravokotnika in en kvadrat. Vse ostalo je na slikah, dodaten komentar verjetno ne bo potreben. Zibka je multipraktična: če jo obrnem na bok, dobi pokrov, kar je mačkom sploh všeč.

In spet en zadovoljni uporabnik več (tokrat Jack):

Preurejanje prostora 19.6.11

Je še kaj lepšega, kot na novo urediti prostor? Na primer, prestaviti pohištvo, sploh kadar je pri hiši kakšen nov kos. Generalno čiščenje samo po sebi ni čisto nič zabavno, če ga pa povežem s prestavljanjem pohištva, je pa že malo boljše… Po mojem je preurejanje, dekoracija ipd., bolj ženska zadeva. Moškim gredo lasje pokonci že ob sami misli na to, da bo kaj kar naprej drugače in ne razumejo, zakaj je tega sploh treba. Po mojem je to eden od vzrokov, da je pri nas doma masiven regal iz brestovih plohov in bakrenih cevi (ki je sicer res lep in deluje, kot da lebdi v prostoru, kot kakšna Dalijeva slika), ki ga je naredil mož, fiksiran. Premičnih je samo nekaj manjših kosov pohištva. To pa ni tako zelo zabavno. Ampak, zadnja leta sem odkrila, kako lahko potolažim svojo žilico za preurejanje, dekoriranje in urejanje zunaj; pa še bolj zdravo je, saj sem na svežem zraku.

Mož je potrpežljiv. Njegov regal ima mir :)

Tole sem naredila ta vikend. Spet so na tapeti gume. V prejšnjem življenju sem bila verjetno vulkanizer.
V pobočje sem s krampom vsekala stopnice, gume napolnila s kosi betona (od stare škarpe), mivko in peskom. Višina stopnic je dober meter, skupna globina pa 140 cm. Vsaka stopnica ima globino 35 cm.



Zadovoljni uporabnik Mike:

In zakaj se tako trudim s temi stopnicami? Zato, ker vodijo na z gozdom poraščen hribček, na vrhu katerega je ploščad in okrog nje hrasti, med katere bom napela svojo ležalno mrežo. Pod ploščadjo je ribnik, v katerem se že sedaj zelo rada namaka Luna (čeprav še vedno ni vkopan). Ležati v mreži in zreti v nebo med hrastovimi listi. Blaženost…

Sajenje pod seno: buče 12.6.11

Vzgojila sem precej sadik buč patišonk in hokaido in med krompirjem, posajenim pod seno, je ostal prostor, kamor bi jih lahko potaknila. Pod senom sem raztrosila plast gnoja – idealno za buče. Problem je le, da je selitev za rastline šok in da sta gnoj in seno oba precej “zračna”; koreninska gruda bi se lahko preveč izsušila in razdrobila in v kombinaciji s selitvijo bi lahko bilo to za moje lepe patišonke usodno. Našla sem rešitev :)

Cev iz kartona (takšno za shranjevanje načrtov in plakatov)  sem razrezala na 10 cm dolge kose, vanjo nadevala namočeno zemljo in posadila sadike. Cev sem zakopala v seno – buče bodo imele tako na začetku dovolj vlage in zaščite, ko bodo pa to hotele, bodo brez težav prišle do hranil iz okolice. Da zadeva deluje, se vidi na slikah:

Sajenje pod seno: krompir 12.6.11

Dober mesec nisem pisala za blog. Zmanjkalo časa. Blog je kot dober prijatelj – če ga ne obiščeš nekaj časa, imaš slabo vest in dlje ko to traja, težje je spet navezati stike. Bo zamera? Bo slaba volja?

Zadnji mesec mi je največ časa vzelo delo na področju kuhalnikov za biooglje. Točno 1. junija sem se odločila in uredila še zadnje zadeve; čez približno 4 tedne bodo prvi kuhalniki pri meni doma. Čaka me še precej dela, ampak odločitev je padla in šele po tem sem opazila, kakšno breme je odpadlo z njo.

Zaradi tega mi je zmanjkalo časa. Postavljala sem si prioritete in vrt je bil pred blogom, pa še za tega sem imela premalo časa, ker je pred vrtom še marsikaj (npr. pisanje člankov, čeprav to lahko delam tudi ponoči). Na srečo je tale moj vrt precej trpežen in se (vsaj delno) že ureja kar sam. Pa je še toliko tega. Na primer majhen ribnik, nov kompostnik, boljši stolp za jagode (ta ideja žal ni dodelana, sadike sem komaj rešila). Da ne govorim o tem, da bi pa res rada že enkrat ležala v ležalni mreži! Madonca!

Tole je pa ratalo – krompir pod senom. A ni lep? Kako gre že tisto o krompirju in kmetu :)

Masanobu Fukuoka 12.6.11

Masanobu Fukuoka (1913 – 2008), japonski filozof in kmetovalec, ki je živel na otoku Shikoku, je menil, da je ozdravljenje zemlje in prečiščenje človekovega duha en in isti proces in zato predlagal takšen način življenja oziroma pridelave hrane, v katerem je tak proces mogoč. Dejal je: “Naravno kmetijstvo ni zgolj način pridelave pridelka, je pot do izpopolnitve in kultivacije človeka kot bitja.”

Nanj sem se spomnila te dni, ko sem na vrtu našla mlade sadike buč, špinače in nečesa, za kar še vedno ne vem, kaj je. Sami so si določili prostor pod soncem. Preživeli so zimo, si našli najbolj idealen prostor in zanje sem res lahko prepričana, da so zdrava in močna bitja.

Masanobu Fukuoka je semena zmešal z glino in iz nje oblikoval kroglice, ki jih je jeseni razmetal po zemlji, prepričan, da si bodo rastline same določile najbolj ugoden prostor. Metoda je stara, uporabljali so jo že v antiki. S svojim načinom je bil uspešen, osnovni pogoj zanj pa je zaupanje. Ta pa je zgolj eden od načinov, na katere se kaže ljubezen.

Še link do članka o njem: http://www.permaculture.com/node/140. V tem članku Larry Korn opisuje, kaj se je naučil med dveletnim bivanjem pri Masanobi.