Archive | maj 2011

Oprah o kuhalnikih na pirolizo 7.5.11

Danes zvečer ob 8-ih (po njihovem času, kar je cca 5 ur kasneje po našem)  bo o tem, kaj kuhalniki na pirolizo (clean cooking stoves) pomenijo za prebivalce nerazvitega sveta,  govorila oddaja Oprah Winfrey na Extraordinary Moms

O biooglju sem že precej pisala; predvsem o tem, kako vpliva na rodovitnost prsti. Kuhalniki na pirolizo so za razviti svet predvsem kuhalnik za vikend, taborjenje in nedeljski piknik in hkrati vir biooglja, sprožilca rodovitnosti, za nerazviti svet pa še dosti več – veliko o tem se da prebrati na spletni strani Improved Biomass Cooking Stoves.


Vir: Home fires: the world’s most lethall polution

S kuhalniki na pirolizo bi lahko rešili skoraj 2 milijona življenj na leto. Toliko ljudi (to so predvsem ženske in otroci) vsako leto umre zaradi bolezni, ki nastanejo zaradi vdihavanja dima (pljučnica, bronhitis, emfizem, pljučni rak). Še vedno 3 milijarde ljudi kuha na kuhalnikih in odprtih ognjiščih, ki zadimijo njihova prebivališča; za gorivo uporabljajo, kar pač lahko dobijo (les, oglje, premog, živalski odpadki in posušena stebla, luščine od pridelkov). Haiti, ki je bil včasih pogozden kot Slovenija, je danes opustošen in ljudje skoraj nimajo več s čim kurit (niti da bi si skuhali, niti da bi se ogreli). Zato kurijo vse, kar lahko dobijo. Enako je na Filipinih, kjer so nekdaj obsežni gozdovi danes puščava. Na Filipinih poskušajo mrtvo prst obuditi s pomočjo biooglja; postopek traja 7,5 let.

Kuhaliki na pirolizo naredijo biooglje, zaradi pirolize je zrak čist (ni dima!), kuha se na plinu in izkoristek goriva je za 75 % večji kot pri kuhanju na ognju. O tem, kaj vse lahko “uplinimo” in kaj naredimo z bioogljem, sem pa itak že dosti pisala. (Biooglje in Terra preta).

Če bom lahko našla posnetek oddaje, ga bom objavila.

Podarim – rabiš? 5.5.11

S predavanja v Naklem imam še en dolg. Ko smo se pogovarjali, kako priti do eko semen in sadik, smo se strinjali, da so najboljša preizkušena semena in sadike, ki jih vrtnarji in kmetje sami pridelajo in shranijo. Vsak vrtičkar ima kakšno sadiko ali dve odveč, ki bi je bil kdo drug vesel. Gospa Jana je predlagala, da bi na blogu naredila podstran, na kateri bi se srečali tisti, ki imajo kakšno sadiko ali seme odveč. Tule je link na podstran Podarim – rabiš? Jaz sem že začela :)

Najlepši pušeljc 2.5.11

Zadnjič sem pisala o steni za buče (A very special prostorček za buče) in potem dodala še nekaj fotk (Vrt sredi aprila), potem sem pa zadnja dva tedna hodila gledat, če se misli kdo prikazat, al bo treba koga za listke vlečt al kaj je zdaj to. No, in pred nekaj dnevi sem zagledala poganjke. Pa ne enega ali dva, ampak cele pušeljce.

Seveda bodo šle narazen (ko bodo imele vsaj še dva lista več), in fotka je medla, ker je nastala s flešem (spet me je prehitel mrak)… ampak tole je zagotovo, absolutno in brez dvoma eden najlepših pušeljcev, kar jih je. Ker je živ dokaz, da stena za buče deluje :)

Kako sejemo drobna semena 2.5.11

Izkušenim vrtnarjem je to mala malica, za tiste, ki se vrta šele lotevajo, bo pa mogoče koristen nasvet. Vem, da je danes veliko mladih (po srcu in letih), ki bi radi imeli svoj vrt, pa se ga bojijo lotit, ker se zdi vse skupaj preveč zakomplicirano. Knjige o vrtnarjenju so zastrašujoče debele, babic ni več… Pa sploh ni tako težko.

Na sliki so posušeni cvetovi lanskih žametnic, ki na vrtu ne smejo manjkat (prva abrambna črta :). Ko jih razdrem, se dobro vidijo semena, ki so lahka in tanka:

Sejati jih je treba ravno prav na redko, da se mlade sadike ne bodo gnetle (potem iz vsega skupaj ne bo nič) in na gosto (da čim bolj izkoristimo prostor). Zemljo v zabojčku najprej zalijem in nato po njej lepo enakomerno potresem semena:

Na semena presejem tanko plast zemlje. Manjše ko je seme, bolj rahla in tanjša mora biti plast zemlje, ki ga pokriva.  Zabojčke označim, zemljo še malo zalijem skozi sito in to je to: