Čar ognja 25.4.11

Kuhanje na odprtem ognju ima nek poseben čar. Kamini, odprta ognjišča, taborni ogenj… verjetno imamo ogenj vžgan v kolektivni spomin še iz časov, ko so se naši predniki zvečer zbirali okrog njega. Pravljice, dogodivščine lovcev, nabiralcev in kmetovalcev, miti o začetku in koncu sveta, ustno izročilo,… vse ima svojo povezavo z ognjem. Ponoči je prinesel varnost pred divjimi zvermi, čez dan so na njem kuhali in pekli. Središče sveta.

Kakorkoli, kljub strašnim sklepom o generalnem pospravljanju (ampak res ultra generalnem pomladanskem pospravljanju) sem danes že zgodaj zjutraj kuhala na kuhalniku na pirolizo in delala biooglje (kar je, jasno, precej zabavneje od čiščenja). Za gorivo sem porabila smrekove storže, pest žaganja in žlico olja pa za pomoč pri vžigu. Slike so, kot vedno, močnejše od besed:

Tako gori plin, ki je nastal s pirolizo storžev:

Gorivo: smrekovi storži prej…

… in potem (zogleneli in pripravljeni, da jih dodam v kompost)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s