Archive | marec 2011

Biooglje v zmerni klimi (45° s.g.š.) 29.3.11

O biooglju zaenkrat še vedno največ razglabljajo profesorji in doktorji v akademskih krogih, a se ideja čedalje hitreje širi v prakso na njive in v vrtove.

Ves čas je bil prisoten rahel dvom, ali bo biooglje učinkovalo tudi v zmernem pasu (kar je za vse, ki ravno ne živimo v džungli, najbolj zanimivo); učinek, ki ga ima biooglje v amazonskem pragozdu, je znan (in odličen); prav tako je znano, da je piroliza, proces, v katerem se pridela biooglje, t.im. carbon-negative process, torej ravno nasproten proces od procesa gorenja, pri katerem iz fosilnih goriv nastajajo toplogredni plini. Piroliza zato zmanjšuje ogljični odtis. Obstajal pa je dvom, da je biooglje smiselno dodajat prsti v zmernem pasu. Navdušeni posamezniki so sicer delali poskuse na svojih vrtovih in njivah, manjkala pa je resna znanstvena raziskava, ki bi imela za meritve na razpolago laboratorij. Zato sem s toliko večjim veseljem prebrala poročilo triletne raziskave, v kateri so v zmernem pasu na njive dodajali biooglje in merili pridelek in vsebnost mineralov v rastlinah. Rezultati so odlični :)

Na kratko so rezultati takšni (link na celoten dokument je pripet spodaj):
– Stalna povečana rast biomase že tretje leto zapored v prsti z dodanim bioogljem;
– Rastline, ki so rastle v prsti z bioogljem, so hranilne snovi izkoriščale bolj učinkovito, njihova hranilna vrednost pa je bila večja kot v testnih rastlinah, vzgojenih v običajnih tleh (rastline, ki so rastle v prsti, obogateni z bioogljem, so prvič analizirali z infrardečo spektroskopijo);
– Tudi proizvodnja mleka, pri kateri so za krmo uporabljali rastline, ki so zrastle v tleh z bioogljem, je bila večja;
– Tla z bioogljem so bila bolj odporna na izpiranje in izsuševanje, torej so bila manj občutljiva na vremenske razmere in zato stabilnejša, kar je vplivalo na rast rastlin.

Ti rezultati so bili doseženi z relativno majhno količino dodanega biooglja (3,9 t/ha), v zmernem klimatskem pasu severne poloble, v Quebecu v Kanadi na 45˚ severne geografske širine in na običajnih kmetijskih tleh in kažejo na pomembne učinke, ki jih ima biooglje kot dodatek prsti.

Celotno poročilo lahko preberete tukaj:
http://www.blue-leaf.ca/mainen/files/BlueLeafBiocharForageFieldTrial-Year3Report.pdf

Advertisements

A very special prostorček za buče 28.3.11

Buče (violinske, špagetarice, hokaido, maslene, cukete, patišon, sweet mama, slovenska golica – sama lepa imena :) imam zelo rada. Iz njih se da pripravit vse živo, od murkovega zosa do torte, pite, namaza in pireja. Na eni mojih najstarejših fotografij (po mojem sem bila stara kakšno leto) še malo negotovo stojim poleg ogromne buče na vrtu stare mame, z roko pa se za večjo stabilnost naslanjam nanjo. Glede na vse to je seveda jasno, da buče res ne morejo manjkati na mojem vrtu.

Lani je kolega skoraj umrl od smeha, ko sem izjavila, da so cukete, če jih ne poberem takoj zjutraj, do večera lahko že prevelike in da jih potem zložene kot polena nosim v hišo… pa sem hotela reči samo to, da so najboljše zelo mlade cukete, tiste, ki se jih cvet še vedno drži. Sem poskušala pojasnit, pa se ni mogel nehat režat :)

Edino, kar mi pri bučah ni všeč, je, da zavzamejo ogromno prostora in da na gredi s svojimi orjaškimi listi senčijo manj hitre in podjetne rastline. Zato sem razmišljala, kako bi naredila, da bi jih lahko imela čim več na čim manjšem prostoru. In se mi je poblisnilo :)

O gumah in stolpu za buče sem že pisala. Iz gum se da delati še marsikaj. Moj vrt leži na terasi v pobočju. Proti severu je zaščiten s kratkim strmim izsekom, nad njim se začne gozd. Zaščita je super, strmo pobočje pa žal ni izkoriščeno, ker je iz laporja, ki postopoma prepereva in se usipa, medtem pa na njem ne more nič kaj prida zrasti. Pa mi je kapnila ideja: za “darilo” sem dobila nekaj avtomobilskih in traktorskih gum. Z njimi sem obložila pobočje. Praznine v gumah in med njimi bom zapolnila z mešanico komposta, biooglja, gnoja in slame in v to zmes dodala  semena buč. Masa se bo razkrajala in oddajala toploto, gume bodo čez dan zbirale sončne žarke in ponoči grele semena, na dnu bo vedno nekaj vlage, kar imajo buče rade, prej nekoristno pobočje bo zelo učinkovito izkoriščeno… in buče, ki bodo zrastle, ne bodo delale gneče na vrtu. Same prednosti :)

Fotkala bom jutri zjutraj. Zdajle je že spet tema :(

Biooglje – sprožilec dobrega 24.3.11

Ko sem zadnjič stresla pridelek biooglja na kompost, sem bila presenečena zaradi žvenketa, ki je nastal, ko so delci med stresanjem udarjali eden ob drugega. Če nič drugega, pepela pa res nisem naredila :)

Biooglje je pravzaprav porozna kepa čistega ogljika, ki ga je treba, da bomo dosegli to, kar bi radi (povečano rodovitnost, manjše izhlapevanje in večjo stabilnost), najprej “aktivirati”. Biooglje si lahko predstavljamo kot gobi podobno strukturo z milijoni majhnih prostorčkov, ki takoj, ko se pokaže priložnost, iz okolice vsrkajo vse razpoložljive dobrote (=hranilne snovi) in vlago. Če bi oglje dodali neposredno zemlji, bi lahko za hranljive snovi in vlago prikrajšali rastline… in jih namesto da bi jim pomagali, stradali hrane in vode. Zato je torej potrebno, da biooglje najprej aktiviramo.

Biooglje ni gnojilo, pač pa v prsti deluje kot sprožilec dobrega, za to pa ga moramo najprej pripraviti. Pripravimo ga tako, da ga pomešamo s kompostom ali z gnojem. Na ta način ga nekako “napnemo” (kot petelina na pištoli), napolni se s hranili in vlago, v njegovih porah pa se v ugodnem okolju naselijo in nato množijo glive in mikroorganizmi, pomembni za živost tal. In ko takšno, napolnjeno biooglje dodamo zemlji, jo s tem obogatimo. Od tu torej izvira povečana rodovitnost terre prete ter njena fantastična lastnost, ki so jo opazili pri tej črni zemlji: da se reproducira (1 cm na leto). To pa je značilnost, sicer lastna samo živim bitjem.

Permakulturni vrtnar Barry Batchelor na svojem vrtu že nekaj časa uporablja bioglje (več o tem piše sam tukaj). Presenečen je opazil, da je kompost, obogaten z bioogljem, noro privlačen za deževnike – večina, kar 80 %, jih je odpeketalo tja; kot da bi jih privlačil magnet. Z bioogljem so si dali veliko opravka, se zbirali in bili sploh zelo “busy”; Barry meni, da igrajo prav deževniki odločilno vlogo pri raznašanju biooglja v prsti po tem, ko kompost z bioogljem dodamo zemlji. Zanimivo – in vsekakor zelo koristno :)

Kuhalnik, s katerim naredimo biooglje 20.3.11

Popoldan sem pripravljala nov kos vrta, utrdila nekaj razrahljanih skal v zeliščni spirali in našla drobnjak in radič, ki se jima mudi zrasti in tako kot jaz komaj čakata na pomlad. Nastlano seno je po vrhu suho, spodaj pa težko in mokro, kar je odlično za vse delavce pod zastirko. Iz gum ustvarjam nova gnezda za letošnje buče, razdrla sem kompostni kup, da se bo hitreje predelal, vanj zmešala lansko listje in biooglje, ki sem ga medtem pripravila, srečala zelo poskočno in debelušno miš, ki je kljub zalitosti veselo ušla domačemu mačku in si zamislila, kje bodo tekle poti po vrtu… in ob vsem tem sem pozabila, da je dan še vedno (pre)kratek in mi je zmanjkalo časa za fotografije.

V mraku je najlepše kurit, zato sem se lotila kuhanja na kuhalniku za pripravo biooglja Biočar. Zadnje tedne sem precej časa porabila za zbiranje znanja o kuhalnikih na pirolizo in o biooglju, kako se ga izdela, kako se ga uporabi in kako deluje na vrtu. Raziskave s tega področja so še zelo sveže (ravnokar je bila objavljena raziskava o vplivu biooglja na prst  zmernem pasu), področje pa je zelo zanimivo in obširno, zato bom o tem pisala v več naslednjih postih.

Za danes samo še nekaj fotk. Na spodnji sliki je gorivo (porabila sem ga približno polovico) – luščine arašidov in stebla lanskih brokolijev, ki so se posušila kar na vrtu:

Vžig. Pokrov namestim na kuhalnik takoj, ko se ogenj dovolj dobro razgori:

Kuhalnik pokrijem s pokrovom:

… in dodam še trinožnik s teleskopom, ki usmerja vročino, nastalo zaradi pirolize, navzgor:

Že po nekaj minutah začne voda za čaj vreti:

V kuhalniku, v katerem se odvija piroliza, je izkoristek goriva veliko večji kot v klasičnih kuhalnikih na biomaso, v katerih biomasa gori. Prav tako se ne kadi, ker se pri pirolizi biomasa uplinja in pravzaprav kuhamo na plinu.

Oglje stresem v ognjevarno posodo in ga pokrijem. Na ta način preprečim, da bi se spremenilo v pepel:

Biooglje je pripravljeno, da ga dodam kompostu:

Še več o kuhalniku Biočar piše tukaj: http://gajinvrt.moonfruit.com/#/kuhalnik/4586888793