Otroci, ki obožujejo zelenjavo 28.2.11

A niso to sanje vsake mame … :)

Ko sta bili moji dekleti še majhni, je moja takrat triletna nadebudnica “pomagala” babici pri delu na vrtu. Njena naloga je bila zbiranje deževnikov, ki jih je babica pri okopavanju skopala na dan in so nesrečneži lezli po vrhu zemlje. Potem sta jih spet zakopali. Starejša 6-letna hči je početje ogorčeno spremljala in izjavila, da je delo na vrtu “nagnjusno” in da ona česa takega pod milim nebom nikoli ne bo počela. Jasno, lopatanje je garaško delo. Otroci pa niso neumni. 

Člankov, ki jih napišem, je vedno deležna tudi moja družina. In starejša hči si je s permakulturo premislila glede nagnjusnosti početij na vrtu. Otroci pa nočejo samo pomagat, radi poskusijo sami, tako kot taveliki, zato je prav, da imajo svoj kos vrta. Največ se naučimo s tem, ko delamo sami. Isto velja za naše otroke. Kdo pa rad samo opazuje? Moja starejša peče božansko pecivo in torte, in to samo zato, ker sem jo, ko je hotela poskusit, spustila v kuhinjo, da se je lotila sama, jaz sem bila samo v oporo z rahle distance (in za urgentne popravke – ko je, ker ji merske enote še niso šle čisto gladko od rok, namesto 250 g maščobe v testo nameravala zamešat 2500 g :).

V Avstraliji so se pred nekaj leti lotili projekta uvajanja permakulturnega vrta v šole. Ob šoli kos zemlje namenijo permakulturnemu vrtu. Predmet, pri katerem se učijo sami po permakulturniško pridelati zelenjavo, je najbolj priljubljen; šolarji komaj čakajo, da bo spet tista ura ali dve, ko bodo lahko šli na svoj šolski vrt. In nič presenetljivo ni tole: vse, kar pridelajo, tudi z veseljem pojedo. Da ne govorim o tem, da se učijo za življenje, sami bodo znali pridelati svojo zelenjavo in sadje (pa verjetno se zraven še marsikatera mama z veseljem uči od svojega navdušenega otroka :). 

Tudi naše šole bi lahko tako. Okoli šol je običajno kar precejšnja parcela, na kateri so zelenice, okrasna drevesa in grmičevje. A ne bi bilo fino, če bi lahko na delu te zemlje uredili svoj vrt, se na zabaven način naučili veliko koristnega, pridelali svojo zelenjavo, otroci bi se veliko koristnega naučili, jedli bi zdravo zelenjavo (tamlajša se nonstop pritožuje, da bi v šoli pri kosilu rada več zelenjave :), spontano spremenili slabe prehranjevalne navade – je sploh še kakšna naložba boljša? V Domžalah so se že lotili izdelave permakulturne zeliščne spirale ob šoli (pa ne najdem več linka, bom objavila kasneje, če mi bo uspelo).

Super bi bilo, če bi se zgledovali po Avstralcih. Mogoče je pa zdaj pravi čas, da se lotimo česa takega.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s