Terra preta 4.del – pridelala bio oglje! 24.1.11

OK, moji doma zmajujejo z glavo. Če pogledam čisto realno, od zunaj, je verjetno res hecno, da sem tako navdušena nad sajasto pločevinko, polno zoglenelih odpadkov. Jasno, zato, ker ne vedo, kaj stoji za tem… 

Mož mi je podaril staro piksno od mobitela, ki je idealna za moje poskuse (ni mu bilo čisto jasno, a na srečo je dokaj potrpežljiv). Ker mora zadeva nujno imeti pokrov (piroliza je kemijska reakcija, ki poteka le v odsotnosti kisika – če je kisik prisoten, bo namesto pirolize gorelo), navadna konzerva ni bila dovolj dobra. V pokrov sem naredila nekaj lukenj, vanjo pa do vrha natlačila zmečkan papir, nekaj ličkanja, pomarančne olupke in luščine arašidov. Potem sem pločevinko zaprla, zakurila v peči in v ogenj položila pločevinko. Luknje sem naredila zato, da je iz pločevinke lahko izhajal plin (metan in propan), ki nastane v postopku pirolize.

Bio masa je dehidrirala, njena kemična sestava se je spremenila. Na prvi pogled so pomarančni olupki prepoznavni, struktura je dobro vidna, ob dotiku pa postane jasno, da gre za oglje – je krhko in pušča črno sled. Zaradi pirolize je snov bogata z ogljikom, ki bi, če bi biomaso sežgala, zbežal s kisikom kot CO in CO2.

Poskus je uspel. Imam prvo pločevinko domačega bio oglja, pridelati ga nameravam še precej.

Uporabila ga bom pri poskusu: letošnje sadike bom vzgajala v testnih zabojčkih brez in z dodanim ogljem.

Advertisements

15 thoughts on “Terra preta 4.del – pridelala bio oglje! 24.1.11

  1. Joj, Bojca, bolj kot se bliža pomlad, večjo tremo imam, ker bo treba prijeti orodje v roke … Imam enega Bella, prijateljice so mi podarile še dve knjigi o vrtu in kot si že sama enkrat(se mi zdi) zapisala, te preveč informacij pošteno zmede. Zdaj ne vem, ali naj zemljo obračam (saj je nočem, ampak če ne bom vsega prerahljala – bo kaj zraslo?), ali naj samo prezračim z vilami (bom znala?).Ali ti vseno kaj prerahljaš? No, to vem, da bom zastirala … Vrtiček je majhen, tam nekje 7m x 4m (vrt že prej). Ali naj naredim ravne gredice, ali naj delam vijugaste, kot je v Bellu … saj vem, drugo leto se bom tem vprašanjem smejala, zdaj pa … Enkrat si pisala, da boš kupila balo slame. Si jo? Se je obneslo? Jaz nimam materiala za pokrivanje, tako da razmišljam o tem … Ne se mi preveč smejat, he, he …
    Lep pozdrav :)

    • Nič treme ne rabiš, saj ne moreš ničesar pokvarit! Zemlja, rastlince in deževniki so takšna hvaležna bitja, manj ko jih drezaš, lepše uspevajo :) Zelo dobro te razumem, meni se je na začetku tudi zdelo, da je vsega preveč. Tudi mene je mučilo, kako neki vse te informacije hkrati zložit v eno lepo in uporabno celoto. Mislim, da je podobno vožnji kolesa ali še bolje, avtomobila. Ko prvič sedemo za volan, se nam zdi, da ne bomo nikoli zmogli hkrati počet toliko zapletenih opravil, ob tem pa še pazit na vse ostale zadeve, od kandelabrov do golobov, da o pešcih, kolesarjih in avtih sploh ne govorim! Pa ko bi bili vsaj pri miru! No, podobno je z vrtom. Marsikaj ti bo kmalu zlezlo pod kožo, podobno kot to, da stisneš sklopko, ko prestaviš, pa o tem sploh ne razmišljaš več. Gredice si naredi takšne, kot ti paše – malo ravne, malo zaobljene. Postavi se pred vrt in si zamisli, kaj bi ti bilo všeč, kako bi izgledalo lepo. Ustvarjaj :) Če boš kasneje imela boljšo idejo, lahko vedno spremeniš. Zastiraj, pa ti ne bo treba rahljati, oziroma boš takrat, ko se boš lotila sejanja in sajenja – po občutku, kolikor se ti bo zdelo potrebno. Sena pa tudi jaz še nimam, zastiral se je vrt kar sam z listjem, jaz sem ga pa z vsem, kar mi je prišlo pod roke. Če res nimaš nobene biomase, naloži stare deke in karton. V akcijo po seno se bom spravila te dni, bom napisala, kaj sem ugotovila. Lepo se imej, smeh je pa itak pol zdravja :) Lp, Bojca

  2. Zdravo,
    Z navdušenjem berem tale blog. Imam en manjši vrtiček, vendar je precej oddaljen, zato nisem vsak teden tam, da bi ga plela. Pa saj plevel vedno zmaga. Zato mi je tale ideja o permakulturi kot naročena. Letos sem poskusila del vrta preoblikovati v zemljo prekrivanjem, brez lopatanja. Se mi vsi smejejo ampak, upam da se bom na koncu jaz smejala.
    Zanima pa me tale terra preta. Ali boste to preizkusili tudi na svoji zemlji in kako?

    • Pozdravljena,
      hvala, me veseli. Po mojem so najbolj srečni ravno takšni vrtički, ki jih ljudje ne drezamo neprestano, pa lahko vmes malo po svoje zadihajo. Smejali se pa ne bodo dolgo – smeh se hitro neha, ko z malo dela zrastejo lepi in zdravi pridelki, pri sosedi, ki je v vsakem vremenu s pinceto trebila plevel, so pa težave. To vsakega povleče :) in potem se vse usede tako, kot je prav.
      O terri preti je nekaj že znanega, veliko pa še ne. Točen način pridelave je še vedno skrivnost, žal se je tudi to znanje v stoletih izgubilo. Nekaj bio oglja sem si že pridelala in ga bom porabila za letošnje sadike. Tudi mene prav zanima, kakšne bodo te sadike v primerjavi s testnimi (brez dodanega bio oglja). Priporočene količine so 1 kg za 1 m2, torej kar velike. Treba bo pripravit večje posode, dela zlepa ne bo zmanjkalo :)
      Lp, Bojca

  3. Hvala za super odgovor. Mi je že lažje in grem tudi jaz še malo načrtovat. Pa iskat kakšne škatle (starih semen še ni, bodo pa kmalu nova …)
    Hvala, srečno naprej in komaj čakam tvoje nadaljne zapise (čeprav je tvoje načrtovanje zame fakultreta, jaz grem pa šele v vrtec, ampak imam odprta ušesa …)!
    Pozdrav K, :)

  4. Kar pogumno poizkušaj. Sicer obstajajo tudi skeptiki glede bio oglja:

    toda velja osebna izkušnja. Prav zanima me ali se do takšnih rezultatov pride tudi v zmernem podnebju, ko je delovanje bakterij v tleh skoraj pol leta zelo upočasnjeno.

    lp
    Maks

    • Hvala za link, sem pogledala. Skeptiki so super, ker dajo mislit in se mora človek bolj poglobiti v zadevo, da preveri podatke. Ta informacija je ravno nasprotna od vsega, kar sem doslej videla, pa nisem iskala samo pozitivnih informacij. Na posnetku sem opazila dve stvari: rastline je posadil v zemljo s 25 % oglja in, če je tudi testne pogoje v posodah pripravil enako kot na videu, je oglje zamešal v zemljo direktno. Sajenje v posode ni enako sajenju na vrt že po tem, da so na vrtu veliki in majhni pomočniki, ki jih v posodah ni. S tega stališča bi bilo bolje, če bi poskus delal na vrtu. V terri preti je bilo biooglje le ena od številnih sestavin, poleg komposta, lončenih črepinj in še česa. Koliko sem videla doslej, s tem nastane sinergijski učinek namesto učinka zgolj posameznih elementov. Bioglje naj bi, preden se ga doda zemlji, navlažili in zmešali s kompostom in “svežo” biomaso (listje, vejice). Poleg tega mislim da je 25 % oglja preveč; optimalno naj bi bilo 5 do 10 %. Nekje sem brala, da se s postopnim dodajanjem, preko treh let, dosežejo boljši rezultati. Seveda bo pa največ povedala osebna izkušnja; bom poročala. Včeraj sem našla blog vrtnarke, ki je naredila poskus z bučami in v zemlji, ki ji je dodala biooglje, pridelala 9,2 kg buč, na zemlji brez pa 6,8 kg (jasno, na istem številu sadik). Sem iskala, pa ne najdem več. Ko mi rata, objavim :)

      • Od Josepha J. Reynoldsa (President at Ilin Value Added Forestry Management Foundation, Inc., Phillipines), sem prejela spodnji komentar in z njegovim dovoljenjem ga objavljam:

        Bojca, I appreciate your question and concern. The video is well done and is actually helpful to our interests, which are Third World involving a whole different set of sociological parameters than the First World.

        The PH findings are of particular interest and helpful since our soil is a little too acidic. Our experiments are using 2kg per square meter, one-time application. We do not have measureable results yet.

        Pyrolisis conducted in a high-tech way has many of the negatives that are stated. Unfortunately, such statements ignore the fact that pyrolisis does not have to be high-tech. When used for the making of biochar in a forest half way around the world no fossil fuel is used at all. The source material is not garbage or refuge but the trimmings of the trees in the sustainable forest. The heating of the wood in a systematic way using low oxygen causes the gasses contained inside the wood to vacate out of the ends of the branches that are lined parallel to each other. The emitted gases are ignited and the result is rapid high heat that continues to draw the gasses from the wood as the front of the pyrolisis moves toward fresh wood. At the conclusion the fire is extinguished and what remains is biochar. The intense heat that is produced during the process is utilized to cook rice, boil water and create steam for power. The opponents of pyrolisis seldom acknowledge, perhaps do not know, that the practice does not have to be fossil fuel consuming high-tech.

        The presentation acknowledged the carbon sequestration qualities of biochar, which then becomes part of the answer to the question at the end of the presentation about why use biochar when compost already does the trick? Once again we are Third World and our forests are all cut down. The land is barren and we have to start with soil that has been exposed to U.V. for more than 50 years. The “simple” ingredients for making compost under such circumstances are not as easy as one might think. Bringing soil back to life is our concern and we have a system that works over a 7.5-year period. It is only then that we have earthworms once again and the basics for compost. The Director is quite right in wanting to use the compost and we will, but first the use of biochar in small amounts, one-time, made from low-tech pyrolisis is for us part of the answer.

        Mother nature is so complex and common sense prevails in the end. Accept that there is no universal answer to growing plants bigger and better. If you follow the Rule of Sevens you know that at a seven percent growth rate the results double every 10 years. How many times do you hear the seed manufacturers, fertilizer manufactures, etc. claim that by using their products the farmer will achieve seven percent more production. I’ve been listening to such bunk for 50+ years, compounded that would mean we all would be wading in production and the small farmers of yester-year would still be in business today. Carbon sequestration is the issue for me, and all the rest is a side benefit. I have more positive to say a about the video than negative and hope that the Director continues his work.

  5. Pozdravljeni!

    Nameravam si narediti vrtiček za naslednje leto v hribu ob robu gozda in me zanima, če je dovolj, da do pomladi nanosim gor nekaj vejic, listja in sena. Ali je potrebo poleg vsega tega še pokrit s karton oz. kako deko? Je potrebno že dodajat kompost in ali je potrebno dodatno pognojit s hlevskim gnojem. Jaz le tega ne bi uporabljala. Ali lahko potem vsako leto sadiš na tem mestu ali je potrebno znova pripraviti nova tla ?

    Hvala lepa, se že veselim. Danes uporabljam še klasično vrtnarjenje z lopatanjem ;) Nameravam pa v naslednjih dneh na hitro narediti manjšo poskusno gredico za solato s tisto dekico, ko sem zasledila v enem prispevku.
    Srčno upam, da mi bo uspelo :-D

    LP, Petrischa

    • Pozdravljeni,

      me veseli, da boste poskusili na drugačen način! Če zdaj še klasično vrtnarite, boste lahko primerjali, koliko truda od vas terja kateri od načinov in kakšne rezultate vam daje. Glede prostora za novi vrtiček: dobro si oglejte, kaj zdaj raste tam. Rastline največ povedo o prsti. Niso po naključju tam. Če je rast bujna, jih pokosite ali populite, potem pa dobro pokrijte. Koca, kompost ali debela plast sena – spodaj bo zadušeno vse, kar raste sedaj, deževniki & Co. pa bodo opravili ostalo delo. Kompost (in sorodne zadeve) dodajamo na vrt zato, ker z vrta zelenjavo odnesemo; če bi jo pustili in bi propadla na vrtu, tako kot se v naravi rastline ponovno vrnejo v prst, komposta seveda ne bi bilo treba dodajati. Razen tega je zelenjava, ki jo pridelujemo za hrano, bolj zahtevna, zahteva več hranilnih snovi kot npr. trava ali detelja. Zato torej je treba prsti dodajati snovi. Ni treba vsako leto delati novega vrta, je pa pomembo, da prsti vrnemo vsaj toliko, kot smo ji vzeli. Čez zimo lahko na nov kos vrta direktno namečete kompost; do pomladi bo že razpadel, kar bo ostalo, boste pograbili na rob, spodaj pa bo rahla in bogata prst.
      Upam, da sem dovolj dobro odgovorila na vprašanja.

      Tudi jaz vam želim, da vam bo uspelo!
      Lp, Bojca

  6. Najlepša hvala za izčrpna navodila. Že tri dni nalagam seno in malo komposta in sicer v debelini 15-20cm v višino. Upam, da bo to dovolj. Če sem prav razumela, lahko pozimi, kar čez sneg nadajam kompost oz.organske odpadke???

    Komi čakam pomlad :-D

    Petrischa

    • Super, vam gre pa hitro! Seno lahko uporabimo na dva načina: za sajenje pod seno (jeseni nasteljemo seno pol metra na debelo in spomladi sadimo pod seno, čez eno leto bo pa že humus) ali pa za zastirko (če imamo dovolj debelo plast humusa, ki mu dodajamo še kompost). Kompost, naložen na sneg, se bo dolgo razkrajal, pa še živali vam ga bodo raznesle. Kompost lahko trosite tudi pozimi, kadar niso zelo nizke temperature in če ni debele plasti snega. Pomešate ga lahko s senom. Sicer (če je zelo mrzlo ali veliko snega) ga je bolje zbirati v kompostniku, kjer se bo kljub mrazu počasi predeloval (ker bo na kupu, bo temperatura na sredi kupa kljub zunanjemu mrazu vseeno dovolj visoka, da bo proces potekal, pa čeprav počasi).

      Tega pa še nisem poskusila (ker sem ravno izvedela): menda se na zemlji, ki smo ji dodali bioglje, sneg hitreje stopi in lahko pod tunele (v mrzle grede) sadimo 1 do 2 meseca prej. Informacijo sem dobila od. Teda Wysockiga, ki na svojem vrt uporablja bioooglje že 6 let in je doma v Massachusettsu (kjer so zime, tako kot pri nas, mrzle in snežene). Letos bom to vsekakor lahko preskusila :)

      Lp, Bojca

  7. :-) sem imela na zalogi pokošeno seno na kupu v gozdu,namenjeno za kompost z nekaj organskimi odpadki ;-) Sedaj pa nekaj ne razumem dobro. Ali spomladi nasadim oz. sejem v tole seno ali moram vse odstranit in zasejat v zemljo, ki je pod senom… Imam tudi lesen kompostnik, kjer je že od lanske jeseni shranjen kompost, vse do enega meseca nazaj… Lahko tudi tega naložim na ta travnik, vrh kartona? In potem namerav ponovno kositi in me zanima, če lahko tudi s to travo pokrivam travnik?
    Upam, da nisem preveč nadležna s temi vprašanji.

    Lp, Petrischa

    • Ne, nič niste nadležni :) Upam samo, da dovolj razumljivo razlagam.

      Načina sta dva: sadimo lahko pod seno (se pravi, spomladi pod seno potaknemo krompir – o tem je več napisano v postu o sajenju pod seno; letos sem poskusila med krompir posaditi še jagode in buče – in je uspelo, vendar je bila vsaka sadika posajen v svojem „pomožnem“ obročku iz kartona in je imela svojo zalogo zemlje).

      Lahko pa sadimo tudi tako, da spomladi delno odstranimo zastirko in rastline posadimo v zemljo (če je je dovolj). Vedeti je treba, da pod seno ne moremo sadit kaj dosti drugega, kot krompir (se pravi, gomolje potaknemo pod seno).

      Na vašem mestu se ne bi preveč obremenjevala: vsega, kar boste dodali na nov kos vrta, bo zemlja vesela (da ne govorim o deževnikih… :). Do pomladi se bo veliko od tega, kar zdaj nalagate tja, predelalo in od tega je v bistvu odvisno, kaj boste potem tam počeli. Če bo plast humusa dovolj debela, lahko mirno sejete, lahko pa (da je bolj „za ziher“) za začetek sadite sadike. Poglejte, kaj se dogaja spodaj, pd zastirko. Že sedaj, pa sploh še ni minilo velko časa, boste lahko videli spremembe.

      Lp, Bojca

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s