Terra preta do indio 7.1.11

Pred kratkim sem po naključju naletela na oddajo, v kateri so pripovedovali o nenavadni zemlji, terri preti (črna zemlja po portugalsko), na katero so v velikih količinah naleteli v porečju Amazonke. Kadar me nekaj tako zelo fascinira, kot me je ta informacija, se lotim brskanja po netu, da bi o zadevi izvedela čim več. In če se le da, novo znanje preizkusim tudi v praksi.


Na sliki: običajna pragozdna zemlja (na levi) in terra preta (na desni); nad njima pa na levi uboren in na desni bogat pridelek (kolikor vidim, gre za koruzo).

Porečje Amazonke je deževni gozd, pljuča zemlje, ki ga neusmiljeno izsekavajo zaradi človeškega pohlepa in požigajo zaradi potreb po novih obdelovalnih površinah. Požigalništvo je stara kmetijska praksa – na ta način odstranijo nezaželjeno rastje, pepel pa naj bi obogatil prst. Vendar preveč pepela zakisa zemljo, razen tega pa ogljik iz bio mase, ki jo požgejo, “pobegne” v nebo. Fosilna goriva so predelana biomasa izpred milijonov let – in njihovo zgorevanje sprošča ogljik, posledice pa so, kot že vsi vemo, učinek tople grede.

Marsikdo je presenečen, ko izve, da je v deževnem pragozdu plast humusa zelo tanka (in zato uničen pragozd hitro nasledi puščava). Rastline se v tekmi za svetlobo dvigajo čim višje v nebo. Več ali manj se vse dogaja nad zemljo in ne v njej, ker sta vlaga in temperatura tako visoki, da propadli organizmi zgnijejo v nekaj urah. Tudi ostankov živali in ljudi ni, ker se ne morejo ohraniti, ampak razpadejo skoraj dobesedno na očeh.

Danes je deževni pragozd redko poseljen, v predkolumbijskem obdobju pa naj bi tam v starodavni in zelo uspešni civilizaciji živelo izjemno številno prebivalstvo. Kako je bilo to mogoče na revni in pusti zemlji, je bilo nerazumljivo.

Presenečeni raziskovalci so na svojih ekspedicijah naleteli na totalno nasprotje običajne puste pragozdne zemlje: velika območja globokih žepov črne zemlje, neverjetno bogate s hranili in izjemno rodovitne (kar nekajkrat bolj od običajnega humusa), katerih izvora pa niso znali pojasniti – dokler niso v odročnih vaseh opazili stare prakse obogatitve zemlje. Domačini so zemljo gnojili z mešanico organskih ostankov, tudi rib, koščkov lončevine in zoglenele biomase. Uganka je bila pojasnjena: področja črne zemlje, večinoma velika okrog 20 ha, nekatera pa kar do 900 ha, je naredil človek.

O terri preti bom pisala več v naslednjih postih, ker je vse o njej nemogočeno stlačit v enega: še več zanimivosti o terri preti, kako so jo ustvarjali (kolikor je doslej znanega o tem), kako se lahko te zadeve lotimo sami in na kaj moramo biti pozorni.

Advertisements

6 thoughts on “Terra preta do indio 7.1.11

  1. Biomasse sollte niemals nur verbrannt, sondern es sollte es höchste Wert verwendet fraktioniert werden.
    Biochar Systeme zu erreichen, um Lücken zu schließen und hoffentlich erweitern Sie Ihre Geschichte & Forschung, insbesondere in Bezug auf Christoph Steiner neues Werk mit Biokohle und NH3 Erhaltung in Kompostierungsanlagen.

    Aktuelle Naturkunde;
    Nachhaltige Bioproduktion char zum globalen Klimawandel abzuschwächen
    http://www.nature.com/ncomms/journal/v1/n5/full/ncomms1053.html

    Nicht etwa in diesem ansonsten umfassenden Studie sprachen sind das Klima und die ganze ökologische Auswirkungen der neuen, höheren Wert, Anwendungen von Zeichen.

    Erstens,
    der in situ-Sanierung einer Vielzahl von toxischen Stoffen in Böden und Sedimenten.
    Biochar Sorption von Schadstoffen;
    http://www.biorenew.iastate.edu/events/biochar2010/conference-agenda/agenda-overview/breakout-session-5/agriculture-forestry-soil-science-and-environment.html

    Dr. Lima Arbeit; Specialized Charakterisierungsmethoden für Biochar http://www.biorenew.iastate.edu/events/biochar2010/conference-agenda/agenda-overview/breakout-session-4/production-and-characterization.html
    Und USDA;
    The Ultimate Trash to Treasure: * ARS Forschung Schaltet Geflügel Abfälle in Toxin-Grabbing Char
    http://www.ars.usda.gov/IS/AR/archive/jul05/char0705.htm

    Zweitens
    Verwendungen als Futterration für die Tiere, um die Treibhausgasemissionen und Erhöhung Krankheitsresistenz zu reduzieren.

    Drittens
    Neuere Arbeiten von C. Steiner zeigt eine 52% ige Reduktion der NH3-Verluste auf, wenn char als Kompostierung Beschleuniger verwendet wird. Dies wird sich spürbar Mehrwert Folgen für die gewerbliche Kompostierung Industrie durch Reduktion ihrer Treibhausgasemissionen und den Verkauf von Kompost als Stickstoffdünger.

    Da wir die Luft gefüllt haben, füllen die Meere zu voll ist, wird der Boden nur von Vorteil belassen.
    Carbon auf dem Boden, der nur allgegenwärtig und wirtschaftlichen Ort, um sich ausdrückte.

    Vielen Dank für Ihre Bemühungen.
    Erich

    Erich J. Knight
    Vorsitzender; Märkte und Business Committee
    2010 US BiocharConference, an der Iowa State University
    http://www.biorenew.iastate.edu/events/biochar2010/conference-agenda/agenda-overview.html

    Ökotechnologien Group Technical Adviser
    http://www.ecotechnologies.com/index.html
    Shenandoah Gardens (Eigentümer)
    1047 Dave Barry Rd.
    McGaheysville, VA. 22840
    540 289 9750 begin_of_the_skype_highlighting 540 289 9750 end_of_the_skype_highlighting
    Co-Administrator, Biochar Datenbank & Diskussion Liste TP-REPP

    • Dear Erich, thank you for such a long and informational comment on my post about terra preta and for many usefull data and links you have sent. It will take some time for me to go through all of them. I have found some of your articles on the net about this topic too, so I am looking forward to read them also. I intend to write about terra preta in at least three or four posts in the next week or so (the topic is far too extended to be written about in just one post), also about how can people, small farmers and gardeners make it by themselves to help improve their soil. Looking forward to hearing from you. Best wishes, Bojca.

  2. Pozdravljena!

    Mene pa zanima kakšno zemljo/humus uporabljate za vzgojo sadik? Trenutno se pripravljam za vzgojo prvih sadik za novo sezono (paprika, melancani, cvetača) saj naj bi le-ti potrebovali največ časa da rezvijejo močne sadike, ki bi jih nato najkasneje v začetku aprila že lahko sadil na prosto. Imam sicer en bio humus iz vrtnarije, ker za vrtno zemljo pa pravijo da ni dobra za vzgojo sadik. Povsod samo pišejo kdaj sadijo, kam nič pa o tem kako zemljo, kompost, humus uporabljajo. Zanima me vaše mnenje in izkušnje.
    Hvala za odgovor ter uspešno vrtnarjenej še naprej želim.

    • Pozdravljeni, Peter,

      ne vem, zakaj vrtna zemlja ne bi bila dobra za vzgojo sadik (razen za to, da se znebim denarja ;). Konec koncev je dovolj dobra za sejanje direktno na gredo, ko je pravi čas za to. Problem je lahko, če je zmrznjena ali pa če je zastrupljena; prvo težavo preprečim tako, da jeseni naredim kup zemlje in jo pokrijem – v sredini kupa gotovo ne bo zmrznjena; drugo težavo pa tako, da ne uporabljam kemikalij. Pred sejanjem počakam, da se posode z zemljo prilagodijo na sobno temperaturo. Enako velja za čas, ko sadike spravljam na vrt. Preden jih posadim na stalno mesto, jih nekaj časa navajam na zunanje pogoje na terasi (najprej samo čez dan, potem tudi ponoči). Aprila je še hladno, zato je treba takrat presajene sadike zaščititi s tuneli ali kopreno. Pri zemlji pazim tudi na to, kako drobna je. Bolj ko je seme drobno, bolj drobna zemlja mu je všeč in bolj plitko ga je treba posejati. Drobno seme posejem v posodo, potem pa nanj skozi sito presejem tanko plast zemlje (kot bi ga sladkala s sladkorjem v prahu). Zalivam s pršenjem s plastično pršilko. Druga zgodba so gnojilniki, o katerih sem brala v knjigi Seppa Holzerja. To so iz desk zbiti nizki zaboji, veliki kot grede in pokriti s plastično folijo, lahko pa tudi s steklenimi okni. Pri nas jih tudi poznamo, gre za nekakšne tople grede, v literaturi sem jih zasledila pod imenom gnojaki. Vanje lahko začnemo sejati konec februarja. Na dnu je plast gnoja, ki sprošča toploto, na njem pa plast zemlje. Gnojilnike je najbolje postaviti ob južno steno hiše.
      Lp, Bojca

  3. Živjo, mene je Terra-preta navdušila okoli 2007, ko sem na potovanju v južni ameriki slučajno ujel dokumentarec o tej čudežni zemlji. Mislim, da je bila neka nemška koprodukcija. Kasenje pa sem neuspešno iskal kaj več o tem kako jo pripraviti in tudi dokumentarca nisem nikjer našel. Me veseli, da se je v Sloveniji pojavil članek o tem in upam, da se bo razvijalo naprej in da objaviš kaj več kako jo pripraviti :)

    Mihael

    • Živjo, el Miha,

      drži, terra preta je res kot magnet; ko enkrat naleti nanjo, bi človek rad čim več izvedel o njej. Si jo na potovanju morda videl tudi v živo? Zadnje dni sem nabirala vire in (tudi nekaj) izkušenj (pa mi je žal tudi zaradi tega manjkalo časa za blog) in zdaj delam na tem, da vse skupaj uredim in čim prej začnem objavljat. Tako da – obljubim, da bom čim prej :)

      Lp, Bojca

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s