Kaj odžene malodušje 8.12.10

V svojem življenju sem se že nekoliko potepala po svetu in zato vem, kako je živeti v bloku, v mestu, v hiši, na deželi, pri nas in kje drugje. Postopoma mi je postalo jasno, kaj mi paše in kaj ne. Mesto imam rada za obiske in nakupe, ogledovanje izložb, muzejev, razstav, prireditev in lepih pročelij, živela pa v mestu ne bi več. Zakaj ne? Na kratko: zato, ker so drevesa v mestu od vseh in od nikogar in se jim to zelo pozna. Na silo so zataknjena v kroge iz granitnih kock. Če se preveč upirajo in s koreninami začnejo dvigati asfalt, jih označijo in požagajo ter namesto njih zasadijo mlada, lažje ukrotljiva drevesa. Saj drži, tudi mestna drevesa so lepa, cvetoči kostanji v drevoredih in vrbe ob Ljubljanici. Ampak…

V Črnem gozdu, ki se od naše hiše širi proti severu, raste nešteto dreves, in nobeno od njih ni omejeno z granitnimi krogi. Filozofiram in kompliciram? Mogoče. Zame velja pač tako, za nekoga drugega drugače. Vendar pa sem zadnjič nekje prebrala tale nasvet: če se hočeš res napolnit z energijo, pojdi ven, na zrak, v gozd, stopi med drevesa. Ne v kuhinjo po novo kavo. Narava ima neskončno količino energije, ki jo z veseljem deli vsem, ki jim je primanjkuje. Zato – ne po novo skodelico kave, ne jamrat, ne se pripet na človeka (ste že imeli izkušnjo, da ste se po pogovoru z nekom počutili totalno izčrpane, brez energije, volje, malodušne, kot bi vam jo izpil? Pošljite ga v gozd! – ali pa po želji kam drugam, samo ne se pustit izčrpavat :). Torej – v gozd. Ali pa na vrt. Za vsakim dežjem posije sonce, za vsako zimo pomlad. Tudi zdajle, ko je vse tako premočeno, megleno, tmurno in brez svetlobe, pod vsem snegom in vso mokroto vem, da semena in korenine samo počivajo in pod odejo iz listja in zemlje čakajo na novo pomlad. Ta zgodba se nikoli ne konča, vedno znova se zbudi in ponovno začne svoj krog moči. Vsemu navkljub se nikoli ne konča. Ko človeku to postane jasno, začuti upanje, da se še tako slabo počutje in temna noč z novo pomladjo končata.

Če bi imela moč, bi vsem malodušnim, depresivnim, žalostnim in obupanim dala vsakemu svoj vrt, orodje in semena, da se naslednjo pomlad lotijo svojega vrta. Vrtnarska terapija :)

ali pa kt je rekel John Lennon: whatever gets you to the light s`all right s`all right :)))




Advertisements

4 thoughts on “Kaj odžene malodušje 8.12.10

  1. Pravijo tudi Kitajci:
    “če želiš biti srečen en dan, se napij,
    če želiš biti srečen eno leto, se poroči,
    če želiš biti srečen celo življenje, postani vrtnar.”

  2. Danes sem po naključju zasledil vašo spletno stran ko sm po netu brskal za raznoraznimi vrtnarskimi zapiski… Tudi sam imam v Ljubljanskih Stegnah vrt velik dobrih sto m2 od letošnjega avgusta dalje… Letos je bilo še vse bolj v povojih saj sem se najprej moral spopasti z nepregledno goščavo plevela… Nato sm sicer nekaj posadil vendar kaj več od parih glav endivje, nekaj nadzemnih kolerabic in parih porov ni bilo kaj dosti… Moram pa reči da že komaj čakam da gre mimo tale zima in da se bo pričel čas za delo na vrtu… Že sedaj skrbno prebiram kaj bi lahko šlo najprej v zemljo doma na balkonu da bodo potem sadike čimprej romale na vrt… Nekje sem celo prebral da lahko že v mesecu januarju pričnemo z vzgojo sadik paradižnika in da v februarju če le ni več snega na vrt že lahko sadimo bob in grah… Vsako leto me namreč jezi da splomladi prepozno začnem sejati in saditi in da je potem prva zelenjava žal šele malo pred prvo poletno vročino…
    Želim vam veliko vrtičkarskih uspehov in upam, da bo kaj kmalu prišla na tele strani še kaka fotka… ;-)
    Le tako naprej…

    • Pozdravljeni, Peter,
      čestitam, da ste se lotili vrta. Na vrtu se lahko človek vse življenje uči in zabava. Tudi meni se je zdelo, da ni nič posebnega zrastlo, ko pa sem tisto “nikakršno” prinesla v kuhinjo, je bilo dostikrat za kar precejšen delež kosila ali večerje. Pri sadikah in sejanju sem tudi jaz lani predolgo čakala, letos bom bolj zgodnja; kar pa se tiče stročnic, sem slišala, da imajo vgrajeno pamet in ne poženejo, dokler ni dovolj varno. Sploh pa, a ni tako, da rastline v jeseni brez zadržkov razmečejo semena, iz katerih spomladi zrastejo nove rastline? Nisem še slišala, da bi kakšna buča svoja semena zavila v vrečkico in jih čez zimo spravila na polico… :)
      Tudi jaz vam želim veliko uspehov in užitkov na vašem vrtu in srečno novo leto,
      Bojca

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s