Archive | avgust 2010

Permakultura z Grahamom Bellom 15.8.10

Za mojo malo knjižnico o permakulturi sem ravno naročila novo knjigo, The Permaculture Garden avtorja Grahama Bella, ko sem izvedela, da je v torkovi Oni, prilogi časopisa Delo, objavljen intervju s tem permakulturnim vrtnarjem z juga Škotske.

Takole pravi, ko odgovori na vprašanje Kako je obdelovanje nekaj kvadratnih metrov vrta povezano z globalnimi ekološkimi problemi? Ali ni to premajhna površina, da bi spremenili kar koli v svetu?

Bell: Hm, več časa ko mine, manj sem prepričan, da lahko spremenim svet. Mislim, da je svet popolnoma varen, tisti, ki so ogroženi, so ljudje. Jaz pravim: vsaka malenkost pomaga. Menim pa tudi, da je zabava veliko pomembnejša kot strah. V angleščini pravimo: korenček je boljši kot palica. Zakaj ne bi torej raje nehali reševati sveta in se zabavali? Vrtnarjenje je najpopolnejša oblika meditacije, kar jih poznam. Neškodljivo je in zadovolji nekatere od naših potreb. Tudi več kot trideset vrst ptičev z mojega vrta bi se strinjalo z mano.

Res dober članek. Cel članek je na tem naslovu: http://www.delo.si/tiskanocs/clanek/7d96c8ff439c6aa9969270ce251f6b8f04

Advertisements

Nastelješ seno – in pridelaš zelenjavo 13.8.10

Za kakšne fenomenalne ideje izveš, če vsaj malo odpreš oči in ušesa :). Pred časom sem slučajno slišala za francoski način sajenja krompirja. Gre za sajenje krompirja pod seno. Novico sem pometla nekam v kot, za poznejše čase. Pred nekaj dnevi sem si vzela čas za brskanje in naletela na tole stran: http://www.forum-lov.org/index.php?option=com_content&task=view&id=502&Itemid=125, kjer Marko Gorše piše o tem, kako lahko lovci z veliko manj truda in stroškov pridelajo krmne rastline za divjad. Sena se ne manjka, pravi, in najlažje in z najmanj stroški se da krmne rastline pridelati v stari plasti sena. Brskala sem naprej in našla še glasilo Loške doline Obrh, v katerem Robert Baraga na straneh 28 in 29 zelo lepo in podrobno opiše ves postopek: http://www.loskadolina.si/mma_bin.php?id=2007090411290977 

Čudovita rešitev, tako preprosta in logična. Doma sem potem z veseljem oznanila, da bi rada jeseni velik kos travnika nastlala s pol metra debelo seneno odejo. Za 60 m2 novega vrta rabim torej 30 m3 sena. 30 m3 sena je pravokotnik sena s stranicami 2, 5 in 3m. Kar spoštovanja vredne cifre. Na rahlo skepso poslušalcev in vprašanje o stroških sem pobrskala po netu: bala sena stane 25 evrov. Torej? :) Mislim, da ni dvoma, kaj bom počela čez kakšen mesec ali dva..

Nič lopate, le veje, kompost in seno: nov kos vrta 13.8.10

Letošnji kompostni kup, ki sem ga začela delati maja, je že dovolj velik in zrel, da ga lahko porabim za osnovo nove grede. Kompost je na vrhu sicer še vedno le na pol zrel, na dnu pa je že nastal temno rjav, skoraj črn humus. 

Najprej sem na kosu travnika, ki ga bom spremenila v vrt, naložila plast vej in večjih rastlin (da bo novo nastala greda lepo zračna, dokler se vse skupaj ne posede). Kompostni kup sem razdrla in kamne iz zidka odpeljala na novo mesto: 

Tako je videti zrel kompost. Diši kot.. trgovina s sadjem in zelenjavo, v kateri že nekaj mesecev ni bilo nikogar :)

Kompost sem z vilami raztrosila po plasti vej in rastlin:

.. in ga prekrila s plastjo sena, da se lahko v miru razkroji do konca.

Tako sem dobila lep kos novega vrta za naslednjo pomlad, ne da bi se morala mučit z lopatanjem travnika. Saj ne, da ni nič treba delati, se kar fino prepotiš. Je pa lep občutek, da so vsi žužki preživeli in bodo lahko še naprej v miru pridelovali humus; da je kompost tako rekoč zastonj, ker je iz domače kuhinje in vrta; in da me nov kos vrta ni stal nič več kot urico ali dve zdravega gibanja na svežem zraku. Po tem pa paše malo počitka (sicer še ne v ležalni mreži, ampak tudi do tega še pridem :)

Sajenje radiča 12.8.10

Od prijateljice sem dobila vrečko sadik radiča. Da so preživele celodnevno pot iz Zasavja preko Ljubljanje na Zaplano, jih je zavila v časopisni papir in spravila v vrečko.

Liste sem odrezala kakšnih 5 cm visoko in jih porabila za solato.

Kar je ostalo, so sadike, pripravljene za sajenje.

Ko so na svojih mestih, jih na rahlo zalijem (da ne razrijem zemlje) in okoli mladih sadik položim zastirko iz trave in detelje.

Jež 1.8.10

Obiskal nas je jež, pa tega verjetno sploh ne bi opazili, če ne bi bilo Lune. Kaj imajo psi z ježi, mi ni čisto jasno. Sicer brihtne živali ob srečanju z bodičasto poraščenim sprehajalcem ponorijo. Mogoče zato, ker se na vse skoke, lajež in histerijo jež odzove z ignoranco in naperjenimi bodali. Kot bi hotel reči: Daj, skuliraj se, stara :)

Ježi se v zadnjih 15 milijonih letih niso kaj prida spremenili, torej so zelo uspešna vrsta. Žal pa njihove bodice niso dovolj močna obramba proti avtomobilom, pod katerimi jih konča ogromno. V tem boju jež izgublja predvsem zato, ker je počasen in se ponoči rad greje na toplem asfaltu. Pri tem mnogi krvavo končajo – pa bi bilo dovolj že to, da bi vozniki vozili bolj pazljivo in počasi. Ježkom se res ni težko izogniti.

Luno smo spravili stran in jež je počasi odhlačal v travo, prespat preostanek popoldneva. Ponoči bo prebrskal vrt in pospravil nekaj žuželk, deževnikov, polžev, mogoče tudi kakšno mlado miš in žabo. Kar ostani, kolega. S tabo je vrt še veliko lepši.