Voda za vrt in Luni v veselje 10.6.10

Eno od temeljnih načel v permakulturi je, da opravlja vsak element več nalog in da vsaka naloga temelji na več elementih.

Naša Luna je po tej logiki prepričana permakulturnica. V gozdu nad vrtom čaka plastičen ribnik, da ga vkopljemo. In med tem, ko ribnik čaka, da se preseli na svoje stalno mesto, je odličen zbiralnik deževnice in vir veselja za Luno (njena mama je zlata prinašalka – kdor pozna to pasmo, ve, o čem govorim).

Vrta ne zalivam s pitno vodo, ker
1. se mi zdi pitne vode škoda, ker je draga in ker je klorirana (verjetno pa obdelana še na kakšen drug način). 
2. kapnice se ne manjka in je zastonj. Treba je samo pogruntat, kako jo naloviti, preden spolzi skozi prste v tla.

Pred 15 leti smo se (naivni mestni razvajenci) vselili v hišo brez vodovoda, kanalizacije, ceste, telefona, tople vode in centralnega ogrevanja. Iz pip je tekla kapnica, ki jo je hidrofor črpal iz štirne in poganjal po ceveh. Pa ne dolgo. Prva stvar, ki sem jo kot mestno dete naredila, je bila ta, da sem se lotila generalnega čiščenja hiše in v rekordnem času izpraznila zalogo kapnice. Iz mesta sem bila navajena takole: odpreš pipo, in voda teče.. Ampak ne v hribih. Debelo sem gledala. Potem smo poklicali gasilce, da so pripeljali novo zalogo vode za čiščenje.

Zdaj imamo dva vodovodna sistema: iz pipe v kuhinji teče pitna voda, iz vseh ostalih pa kapnica, ki jo še vedno črpa hidrofor in se s strehe zbira v vkopani cisterni za hišo. Z vodo znam. Zlepa mi je ne zmanjka :)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s