V čigavih rokah je moč 30.5.10

Smetiščna civilizacija se mi zdi pravo ime za našo civilizacijo. Zakaj sploh potrebujemo jogurtove napitke v 2 dcl plastičnih stekleničkah? Iz litrskega tetrapaka se da jogurt zlahka pretočiti v kozarce in imel bo čisto isti okus. In namesto petih plastičnih stekleničk bo v košu za smeti pristal en tetrapak.

Kdo o tem odloča? Potrošniki. Vsak posamezen človek, ki kupuje. Prodaja se samo tisto, kar kupci kupujejo. Ne bom pozabila deklice iz 9. razreda, ki me je na neki šoli, kjer sem govorila o eko izdelkih, vprašala: In kaj lahko naredimo mi, otroci? Zakaj nam sploh govorite o teh stvareh? Nismo pomembni, nihče nas nič ne vpraša. Kaj lahko mi naredimo?
Odgovor je: Vse, pravzaprav. Današnji otroci so jutrišnji odrasli, ki bodo z zasluženim denarjem kupovali storitve in izdelke. Otroci že danes kupujejo (Mami, a mi lahko kupiš? :). Prodaja pa se vedno samo tisto, kar kdo kupi. In kar se ne prodaja, se ne proizvaja. V čigavih rokah je torej moč?

Kaj vse vržemo stran? In kje to konča? V gorah smeti. Marsikje tudi organski ostanki še vedno končajo v gorah smeti, ker pač nimamo povsod organiziranega ločevanja smeti. Včeraj mi je prijateljica povedala, da kuhinjske odpadke iz šol odvažamo v Avstrijo, ker jih pri nas ne znamo uporabiti. Še vedno smo dežela obilja. Ja, me res zanima. Kakšne plače so v Avstriji in kakšne pri nas.

Smeti so relativna zadeva. Kar je na prvi, hiter pogled smet, je lahko uporabna stvar. O tem veliko bolje kot jaz piše na spletni strani Smetumet.

Držim se tega:
1. kupujem tako, da bo za mano ostalo čim manj smeti (vračljiva embalaža, čim manj plastike, majhnih flašk, nepotrebnih vrečk…) in ne kupujem nepotrebnih stvari
2. smeti ločujem, kompostiram, skurim, recikliram

Na permakulturnem vrtu porabim marsikaj, kar že imam doma. Na primer staro avtomobilsko gumo in velike plastične lonce. Deske, ki so ostale od opaža. Vrta sem se lotila tudi zato, da bom kaj prihranila. Neumno bi se mi zdelo, če bi pot v prihranek tlakovala najprej s tem, da bi nabavila cel kup stvari za drag denar, še uporabne stvari pa zmetala na smetišče samo zato, ker niso iz “naravnih” materialov. Permakultura je prav to: uporabi, kar imaš; vsaka stvar naj služi večim namenom; izkoristi naravne vire (npr. zalivaj s kapnico, ne s pitno vodo – seveda je treba najprej pogruntat, kako se kapnico zbira :).

Nismo bili vzgojeni na ta način. Vzgojeni smo bili takole: v trgovini se vse dobi; pojdi in si kupi. Več ko boš kupil, več bo nekdo zaslužil. Zdi se tako preprosto, kot da so stvari narejene z lahkoto. Takšne, na videz z lahkoto narejene stvari, se seveda tudi z lahkoto vrže stran. Ko pa vidiš, koliko truda je potrebno in kako dolgo traja, da nekaj res kvalitetnega nastane ali zraste, dobijo stvari svojo pravo vrednost.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s