Kompost brez kompliciranja 17.5.10

Kakšen je edini pravi recept za pripravo odličnega komposta? Simpl je nartabolš

Spet velja, da je manj več, namreč manj kompliciranja prinese boljši rezultat. Ne glede na to, če poznamo idealni recept, je dejstvo, da vse kar živi, prej ali slej umre. In se spremeni v snov, iz katere zraste nekaj drugega. Narava v tem procesu ne uporablja elegantnih in živo zelenih plastičnih kompostnikov (ker bi jo skrbelo, kakšen vtis bo naredila na okolico), niti redno s kanglico ne zaliva kupčka organskih snovi, ki se razkrajajo, niti jih vsake toliko ne premeče. Pa ji vedno znova uspe, da se vsaka organska snov v ustreznem času razgradi. In to ne glede na to, ali sem ves proces budno spremljala in marljivo merila temperaturo v kupčku.

Moj kompost mi lepo uspeva in se dokaj hitro spreminja najprej v žmoht, potem pa v nekakšen temen in vlažen humus. Iz kosa žičnate ograje sem zvila valj in ga postavila v kot vrta, vanj pa potem praznila vedro za kuhinjske odpadke, vmes pa nametala zelene odpadke z vrta in lansko listje s nekaj vej in vejic (za boljše prezračevanje). Odvečna moča je odtekla, zraka je kompostni kup dobil dovolj in skozi luknje so ga z veseljem obiskovali kompostni deževniki. 

V kompost gredo vse organske snovi, ki so razgradljive, niso obolele in niso tako ali drugače kemijsko onesnažene. Izjeme so: obolele rastline (najbolje jih je sežgati), pasji, mačji in prašičji kakci (ker lahko vsebujejo parazite in patogene organizme, škodljive človeku), rastline s parkirišč (ker bi lahko bile pošpricane z naftnimi drivati), mesni in mlečni izdelki, kosti in ribe. Običajen časopisni papir je v redu, sijajni papir (reklame) pa ne. 

Narobe je lahko edino tole: preveč vode (dodatno zalivanje), premalo zraka (plastična kanta).

Komposta ne zalivam. Zeleni odpadki imajo do 85 % vode, kuhinjski do 95 %. Dober kompost dobim tako, da kombiniram mokre sestavine (zeleni in kuhinjski material) s suhimi (lansko listje, veje in vejice). Iz kuhinje praktično nič ne gre v kanto za smeti, vključno s kavnim zocem. In ko sem se odločila, da bo na njegovem mestu nastala greda za mlade buče, sem ga z lahkoto prestavila na drug konec vrta.

Takšen je kompostnik danes, 25.5.10. Iz kamnov sem naredila obod, ki je spredaj odprt (hčerkin nasvet). V njem dvignjen od tal stoji valj iz žične mreže. Tako se lahko jež, krastača in zelenec napasejo in ohladijo po mili volji. Valj iz žične mreže je koristen tudi zaradi naših dveh psov. Kaj imajo psi s kompostom, bi bilo teba vprašati koga od njih. Luna in Piko bi z veseljem pokušala na pol predelane ostanke, če bi le lahko. Ker so se tovrstne ekspedicije običajno končale z riganjem, spahovanjem in spuščanjem plinov, smo z njimi zaključili.

Advertisements

2 thoughts on “Kompost brez kompliciranja 17.5.10

  1. Z UPORABO Efektivnih mikroorganizmov
    KOMPOSTIRANJE ni več TROHNENJE pač pa FERMENTACIJA ,

    Kompostiranje je en izmed načinov kroženja hranil v okolju, ko s pomočjo mikroorganizmov kompleksne organske molekule razpadajo v enostavne in s tem tudi razpoložljive za ostale organizme. Med kompleksnimi organskimi spojinami, ki jih lahko najdemo na kompostnem kupu so najpogostejše celuloza, hemiceluloza in lignin. Večino razkroja, v kolikor poteka kompostiranje po klasičnem postopku, opravijo glive vendar pa pomen bakterij ni zanemarljiv, v kolikor jim damo možnost. Uporaba tehnologije EM nam izdelavo komposta pohitri. Klasično kompostiranje poteka v štirih fazah in sicer :
    1. Mezofilna

    To je prva faza, kjer temperature dosegajo med 25 in 40°C. Začne se razgradnja najenostavnejših organskih spojin npr sladkorjev in beljakovin, ki imajo obenem veliko energije. Majhno vlogo pri pospeševanju razkroja imajo tu lahko tudi žuželke, deževniki..
    2.Termofilna

    V tej fazi temeperature narastejo do 65°C, lahko pa tudi več. Prevladajo mikroorganizmi prilagojeni na visoke temperature, mezofilni pa odmrejo. Vse do temperature 62°C je kompostiranje hitro, nato se procesi upočasnijo. Temperatura komposta na vseh delih ni enaka, in tudi preskrba s kisikom ne, zato je treba kompostni kup redno mešati. Termofilna faza je pri tem pristopu pomembna za uničenje patogenih organizmov, pomanjkljivost pa je uničenje večine mezofilnih organizmov, ki ne preživijo visoke temperature.
    3. Ohlajanje

    Zaradi izrabe substrata se procesi počasi ustavljajo, nazaj se naselijo mezofilni organizmi, tisti ki so preživeli termofilno fazo. Nadaljuje se razgradnja škroba in celuloze.
    4. Zorenje

    Kvaliteta substrata počasi upada in počasi se celotna mikrobna združba popolnoma spremeni, navadno se število bakterij zmanjša populacija gliv pa poveča. Ostanejo samo težko razgradljive snovi.

    Kompostiranje z EM postopek lahko spremeni, vsekakor pa ga pohitri in izboljša. Kot že rečeno, vpliv bakterij ni zanemarljiv in se ga izplača izkoristiti. V kolikor se temperature ne povzpnejo nad 60°C je več kot 40% trdne snovi razgrajene že v enem tednu. Pomembna razlika med postopkoma je, da kompostiranje z EM lahko poteka v anaerobnih pogojih s fermentacijo. Pri fermentaciji nastaja največ CO2, izgublja se manj dušika in nastaja manj neprijetnih vonjav. Ker poteka fermentacija pri nižji temperaturi se izgubi manj energije, shranjene v organskem materialu, v obliki toplote.

    Možni so trije načini priprave komposta:
    1. Način

    Zahtevan čas priprave je en mesec. Organsko snov zbiramo v kompostniku, ki je v bistvu fermentacijska posoda, zato mora biti zrakotesen. Pri vsakem vnosu organske snovi le to posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom in pretlačimo, a omejimo površino izpostavljeno kisiku. Tako pripravljena zmes se fermentira 14 dni, nato se posoda odpre, dobili pa smo trdno in tekočo fazo. Tekočo fazo ni nujno da uporabimo skupaj s trdno fazo. Trdno nato sicer zakopljemo in po 14 dneh je kompost pripravljen. Tekočo fazo lahko ločeno uporabimo za zalivanje, pustimo v posodi, ali polijemo po klasičnem kompostnem kupu.
    2. Način

    Na ta način priprava traja dva meseca.. Kup organske snovi zmešamo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Kup odvisno od vsebine vlage dovlažimo, da vsebuje 35% . Kup prekrijemo s slamo in po dveh mesecih je kompost pripravljen.
    3. Način

    Tretji in najdaljši način potrebuje za pripravo komposta tri mesece. Uporabimo klasičen kompostnik, kompost pa pripravimo tako da na vsak nanos organske snovi posujemo z Em ( bokashi oz. biogen ) posipom ali EM tekočino. Organska snov je v kompost spremenjena po treh mesecih, v kolikor je mogoče, lahko spodnje, že gotove plasti komposta odstranjujemo sproti.

    Ko kompostiramo na domačem vrtu se izogibamo sledečih snovi:

    pasjih in mačjih iztrebkov
    živalskih kadavrov
    hrane obremenjene s pesticidi
    okuženih rastlinskih ostankov
    Izogibamo se jim zaradi možnih vplivov na zdravje in zaradi kvalitete komposta. Zavedati se je potrebno, da na kvaliteto komposta vpliva kvaliteta kompostiranih snovi!

    https://www.facebook.com/marjan.kogelnik/media_set?set=a.1099994410023627.1073741858.100000392364109&type=3&pnref=story

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s