Zofka in krastača 16.5.10

Dež in dež in vlaga in hlad. Od 12. do 14. maja so trije ledeni možje, Pankracij, Servacij in Bonifacij, 15. maja pa uscana Zofka. Očitno so možje padli pod Zofkin vpliv in je vse dni zoprno sc… deževalo. Menda mora, bo potem lepše. Bomo videli.

Po vrtu nisem rila, ker naj ne bi premetavala mokre zemlje, še slabše je pa tacati po njej. Ampak danes nisem več zdržala in ko se je že pol ure med oblaki sililo sonce, sem na vrt odvlekla samokolnico, grablje, motike in vrtne škarje za veje.

Najprej sem se lotila priprave visoke grede in pod večjo skalo našla krastačo. Odkrila sem jo samo toliko, da mi je pozirala, potem je dobila nazaj svoj pokrov:

Pustila ji bom kup skal, da se bo dobro počutila. Permakulturni vrt, ki ni poštirkan in polikan, ji ustreza. Bolj kot je vrt “divji”, bolj ji bo všeč. Krastače pojedo marsikoga, ki bi na vrtu sicer delal škodo: polže, žuželke, pajke, črve in celo mlade miške in voluharje. Dober tek!

Potem sem v nasprotju z vsemi pravili delala grede in presajala jagode. Dilema: ali potacaš zemljo v potke ali jo skoplješ in zmečeš na grede? Če se odločiš za prvo možnost, je škoda zemlje, v drugem primeru pa ob živce spraviš deževnike in ostale tamale… Odločila sem se za drugo možnost. Deževniki bodo že preživeli, skopala sem potke. Eccola. Grede so pripravljene, ob prvi priliki (v sredo, 19. maja) bo dan D za sajenje, presajanje in sejanje.

Advertisements

4 thoughts on “Zofka in krastača 16.5.10

  1. Razumem skrb za krastačo. Jaz sem v aprilu grabila suho travo in sem morala kar močno pocukati, da sem jo z grabljami izpulila. Želela sem dati mladi travi malo zraka, saj lani nismo kosili. Kar nsenkrat se je nekaj skotalilo. Krastača. Sem se ustrašila, da sem jo poškodovala, saj je čisto obmirovala. Nežno sem jo privzdignila in videla, da je cela. Preložila sem jo pod šop trave in hvaležno se je zarila še malo globlje. Upam, da se bo še potikala pri nas.

    Izven teme: super blog. Tudi sama se letos trudim, da bi si uredila zemljo, kjer bo naslednje leto vrt, zato mi bodo te izkušnje prav prišle. No, za bučke bom poskrbela podobno kot lani na začasnih gredicah. Veselim se naslednjih zapisov.

    • Me zelo veseli, da bodo moje telebanske izkušnje prišle prav še komu :) Človek piše, ampak kaj si mislijo tisti, ki berejo, je pa misterij. Pa saj sama veš – sem videla da tudi ti pišeš blog.

      Krastača rada ostane, če ima zavetišče. V tujini se da menda kupiti nekakšne hiške zanje, ampak se da cenejšo in ravno tako dobro narediti iz betonske plošče (prane plošče). V tla skopljemo plitvo vdolbino (3-4 cm) z dohodnim rovom in jo pokrijemo z betonsko ploščo tako, da bo lahko skozi rov zlezla pod ploščo. Podnevi bo dremala pod ploščo, ponoči pa lovila lopove po vrtu. Pri prijaznih ljudeh se udomači in je sploh ne moti, če kdo vpričo nje rije po vrtu. Lepe bučke ti želim :)

      • No, ker bo kar nekaj hribčka ostalo nedotaknjenega, si bo verjetno zavetje kar sam poiskala, tako kot dosedaj. Enako je naredil gož. V lanskem kupu komposta si je uredil prezimovališče. Sem ga tudi med grabljenjem po nesreči odkrila. Hitro sem ga pokrila nazaj, da odspi do konca svoj zimski spanec.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s